Ko so avgusta lani Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, so med prvimi do pomoči države prišla podjetja, ki jim je narasla voda poškodovala ali uničila proizvodnjo. V dobrem letu dni jim je ministrstvo za gospodarstvo skupaj razdelilo že skoraj sto milijonov evrov. Toda pri izplačilih se pojavljajo sumi nepravilnosti, ki jih zdaj preiskuje policija.
Na policijski upravi Celje so tako za necenzurirano.si potrdili, da so prejeli "anonimno prijavo, ki se navezuje na sum morebitne goljufije pri pridobivanju javnih sredstev" v zvezi z dodeljevanjem državne pomoči po poplavah. Zoper koga, zaradi varstva osebnih podatkov niso razkrili. Po naših podatkih pa gre za podjetje Brinečev kmečki mlin iz Rečice ob Savinji, ki je v lasti družine Kolenc.
Tej so poplave uničile mlinsko proizvodnjo, ki je delovala v zgradbi v neposredni bližini Savinje, zaradi česar naj bi nastalo za več kot pet milijonov evrov škode. Podjetje Brinečev mlin je zato od ministrstva zahtevalo in tudi prejelo 3,4 milijona evrov sredstev. Toda v oči bode dejstvo, da je imelo podjetje pred poplavami za manj kot milijon evrov premoženja. V proizvodnjo pa je vložilo nekajkrat manj od denarja, ki ga je pozneje prejelo od države.
So torej v podjetju namerno "napihnili" škodo, da bi prišli do državne pomoči, večje od upravičene? Zakaj tega pred izplačilom ni opazil nihče na ministrstvu, ki se je po prejetju anonimne prijave obrnilo na policijo? In kaj o tem pravijo v podjetju?
Preberite še:
Popoplavna obnova: policija preiskuje sume kaznivih dejanj v občinah
"Vse nam je uničila poplava"
Mlin na kmetiji Brinovc deluje že več kot dve stoletji, nedaleč stran pa je družina Kolenc leta 2003 odprla nov poslovno-turistični objekt s prodajalno, pekarno in apartmaji. V letih 2009 in 2010 so mlin posodobili z novimi napravami in stroji za čiščenje žita.
Vse to je uničila poplava, nam je včeraj dejal Boštjan Kolenc, direktor Brinečevega mlina. Dodal je, da so mlin za mletje pšenice postavljali več desetletij, v zadnjem času pa dograjevali: "Stroji bi lahko delovali še 15 let, preden bi morali kupiti nove."
"Zdaj se komajda preživljamo. Mlinsko proizvodnjo bomo postavili na novo, a moramo za nazaj vse nabaviti," je pojasnil. Poplave so namreč uničile tudi zalogo pšenice in drugega žita, vredno več sto tisoč evrov.
Za stroje in opremo res dali deset milijonov evrov?
Toda nekatere njegove izjave se ne ujemajo z dokumentacijo, s katero so ministrstvo za gospodarstvo prepričali, da jim nameni več milijonov evrov nepovratne pomoči.
Po naših podatkih je podjetje vlogi priložilo oceno vrednosti poškodovanih predmetov, ki jo je izdelal sodni cenilec Zvonko Jezernik iz Braslovč. Ta navaja, da je imelo v poplavljenem objektu stroje in opremo, katerih nabavna vrednost naj bi znašala več kot deset milijonov evrov. Največ naj bi stal mlin, skoraj štiri milijone evrov, za silose naj bi plačali tri milijone evrov, potem so tu še čistilni stroji, električna oprema ...
Veliko večino teh strojev in opreme naj bi kupili leta 2009, torej 14 let pred poplavami. Obratovali naj bi približno polovico pričakovane življenjske dobe, zaradi česar naj bi po izračunih izgubili polovico nabavne vrednosti. Še vedno naj bi bili torej vredni dobrih pet milijonov evrov, kolikor naj bi imelo podjetje Brinečev kmečki mlin tudi škode. Kot nam je pojasnil Kolenc, so za opremo in stroje "zagotovo porabili med sedem in osem milijonov evrov".
A iz računovodskih bilanc njegovih podjetij je razvidno, da so ta za stroje in opremo v preteklosti plačala bistveno manj denarja.
Preberite še:
Sanacija poplav je zlata jama za izbrance: dobili že več kot 130 milijonov evrov
V bilancah podjetja bistveno nižji zneski
Leta 2010, ko so končali z investicijo, domnevno vredno deset milijonov evrov, je imelo podjetje Brinečev kmečki mlin za vsega 346 tisoč evrov opredmetenih sredstev. Toliko je torej plačalo za stroje in opremo.
Pozneje, ko so v bližini zgradili nov proizvodno-skladiščni objekt, se je vrednost premoženja zvišala na dobrih 800 tisoč evrov. V vsem tem času je imelo podjetje od 30 do 60 tisoč evrov letne amortizacije. Za toliko se je vsako leto zmanjševala vrednost strojev, opreme in zgradb. Podjetje je imelo sicer v letu 2022 le dobrih 700 tisoč evrov prihodkov in 29 tisoč evrov dobička.
Kolenčev s.p., prek katerega naj bi v preteklosti deloval mlin, pa je imel za manj kot sto tisoč evrov premoženja. Tudi sicer v letih, ko naj bi v Rečici ob Savinji izpeljali ogromno investicijo, niso najeli nobenega posojila. Šele ko so gradili nov poslovni objekt, so si morali izposoditi več sto tisoč evrov.
Kolenc nam je včeraj priznal, da je bilo veliko strojev kupljenih že prej. V letih 2009 in 2010 pa je bilo kvečjemu "dodelanega okoli 20 odstotkov". To pa je v nasprotju z dokumentacijo, s katero so utemeljili ogromno škodo in prišlo do 3,4 milijona evrov državnih sredstev.
Odgovor na vprašanje, koliko so bili v resnici vredni stroji in oprema, ki so bili uničeni v poplavah, bi lahko dala višina zavarovalnine, ki jo je izplačala zavarovalnica. "Zadevo smo imeli dobro zavarovano," je dejal Kolenc. Toda po naših podatkih jim je zavarovalnica izplačala vsega okoli 53.000 evrov, torej manj kot odstotek tega, kolikor naj bi bili stroji in oprema vredni glede na cenitev.
Preberite še:
Eni smo bili solidarni, drugi so bogateli. In temu je treba priti do dna.
Kako so se odzvali pri Hanu
Kot so nam pojasnili na policiji, trenutno preverjajo, ali v primeru, ki ga obravnavajo, obstaja sum kaznivega dejanja. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Matjaž Han, pa so nam pojasnili, da so oškodovana podjetja v poplavah oddala vloge na podlagi poziva, ki so ga objavili februarja letos.
Podjetju Brinečev kmečki mlin so izplačali 3,4 milijona evrov, od tega:
- 3,23 milijona evrov za škodo na strojih in opremi,
- 159 tisoč evrov za škodo na zalogah in
- 34 tisoč evrov za škodo na izpadu prihodka.
Tako kot drugi oškodovanci so morali dokazati, da so utrpeli škodo in imajo zaradi poplav oteženo poslovanje. "Upravičenost škode se ugotavlja na podlagi cenilnih poročil, predloženih računovodskih listin in drugih dokazil potrebnih za dokazovanje nastale škode. Iz pojasnil ministrstva izhaja, da niso imeli utemeljenega razloga, da bi podjetju Brinečev kmečki mlin zavrnili izplačilo sredstev.
Šele pozneje jih je anonimni prijavitelj opozoril na dejstvo, da za tolikšno izplačilo škode ni podlage v uradni vrednosti premoženja in obsegu prihodkov tega podjetja. Na ministrstvu so takrat prijavo skupaj s preostalo dokumentacijo odstopili policiji.
