Dogajanje okrog sporne razdelitve denarja za prestrukturiranje Šaleške doline in Zasavja je pred dnevi dobilo prvi epilog. Agencija za spodbujanje investicij (Spirit) je razveljavila neverjetno odločitev o podelitvi 20 milijonov evrov subvencij dvema podjetjema, ki sta pred tem skupaj zaposlovali le pet oseb, letno pa imeli dober milijon evrov prihodkov. Njen direktor Rok Capl je odstopil. Že pred tem je minister za gospodarstvo Matjaž Han odredil revizijo razpisa in Spirit prijavil računskemu sodišču.
Na prvi pogled vse lepo in prav. Ko smo mediji odkrili prve sume nepravilnosti, je minister reagiral zelo hitro. 20 milijonov državnih evrov tako vendarle ne bo romalo na račune podjetnika, ki je v sodni preiskavi zaradi suma davčne zatajitve. Na vrata Spirita bo potrkala policija. Razpis je ostal v veljavi, zaradi česar bodo subvencije dobili tudi projekti, ki v ničemer niso sporni. Gremo naprej, hvala lepa in nasvidenje.
Toda marsikaj v tej zgodbi ostaja čudno, nenavadno in očem skrito. Za sabo pušča še kako grenak priokus, sploh simbolni. Afera je namreč v veliki meri pokvarila nov razvojni začetek Šaleške doline, že tako žrtve dolgoletnih malverzacij, manipulacij in očitno tudi kriminalnih praks. Še vedno ostajajo tudi vprašanja brez odgovora. Teh je veliko, preveč.
Kot recimo: je res mogoče, da se v tej državi tako zajetne subvencije delijo s takšno lahkoto? In kdo so osebe, ki so dejansko vodile operacijo, s katero bi se 20 milijonov evrov mimo pravil prenakazalo v zasebne žepe?
Preberite še:
Komu bo šlo 20 milijonov? Bivšemu članu podmladka SD, za katerim so ostali davčni dolgovi.
Desetine milijonov evrov delijo brez nadzora
V celotnem sistemu podeljevanja subvencij v Sloveniji je nekaj očitno hudo narobe. Spornih primerov je bilo v zadnjem desetletju veliko.
Podjetja brez lastnega denarja so dobivala državne milijone za dejavnosti, s katerimi se pred tem nikoli niso ukvarjala. Nekateri prejemniki javnega denarja so imeli celo v času razpisov blokirane račune ali negativni kapital. Spet drugi so večino prejetega denarja nakazali podizvajalcem iz Slovenije ali tujine.
Vse to je še vedno mogoče, ker sistemi nadzora ne obstajajo. Zdi se, kot da nihče resno ne preverja ne trenutnega finančnega stanja prejemnikov ne njihove poslovne preteklosti. Zakaj, če praktično vsi podatki, ki smo jih mediji o spornih odločitvah Spirita objavili v zadnjih dneh, prihajajo iz javnih baz? Ker je očitno pomembno le, da se denar razdeli, ne pa tudi, za kaj se razdeli.
Uspeh se zato meri v statistiki porabljenih sredstev, ne pa po kriterijih, kaj smo s tem denarjem sploh dobili. To je ena kroničnih sistemskih težav slovenske države. So razvojna vizija Šaleške doline po zaprtju njene energetike, ki je hranila polovico regije, res prehranska dopolnila in ležišča?
Ob ohlapnih razpisnih kriterijih se v Sloveniji hitro najdejo luknje. Zahteva iz Bruslja, da morajo imeti "start up" podjetja na razpisih enake možnosti kot vsi ostali prijavitelji, so pri nas razumeli kot zeleno luč, da lahko denar prejmejo tudi podjetja iz poštnih nabiralnikov.
Preberite še:
Sporni razpis za Šaleško dolino: bi državni milijoni končali na računu v Dubaju?
Ali verjamete, da je imel Von Horvath zgolj srečo?
Na tej točki pridemo do drugega vprašanja: ali res verjamemo, da je imel Tadej Von Horvath, ustanovitelj podjetij VonPharma in Vital QI, zgolj srečo? Da mu je brez kakršne koli pomoči od zunaj skorajda uspelo priti do iste količine državnega denarja, kot jo bo v letu 2025 dobil Revoz? Je imel zanesljive informacije, da bo izbran na razpisu, že takrat, ko je s prepisom podjetja na sorodnika obšel omejitev, po kateri lahko en prejemnik dobi največ 10 milijonov evrov subvencije?
Za zdaj je uradna zgodba naslednja. O poteku razpisa ni nihče vedel ničesar, saj so ga vodili na Spiritu. Ne vrh ministrstva ne upravni odbor agencije se z njim ni seznanjal ali se vanj na kakršen koli drug način vpletal. Kdo na Spiritu je vodil razpis, se ne ve. Tudi zdaj že bivši direktor Capl naj bi seznam prejemnikov videl šele, ko je bilo postopka konec.
Pa vendarle vse skupaj močno smrdi. Von Horvath je že od leta 2022 redni prejemnik javnega denarja na razpisih, četudi je že pred tem v enem od podjetij za sabo pustil 356 tisoč evrov davčega dolga. Še preden je uradno izvedel, da bo prejel prvih pet milijonov evrov za nakup proizvodne linije, je že kupil zemljišče za tovarniško halo v Velenju.
Enega od svojih podjetij je Von Horvath od vseh mest na svetu prodal v Banja Luko. Več drugih podjetij je ustanovil v davčnih oazah, kamor je po prvi državni subvenciji, odobreni leta 2022, nakazoval večje količine denarja.
Preberite še:
Razpisna afera odnesla direktorja Spirita, Von Horvath ostal brez 20 milijonov subvencij
Kdo so ljudje, ki so "prevrtali" Spirit
Vse to pomeni, da ima Matjaž Han še vedno problem. Preveč je indicev, ki kažejo, da se je v zgodbo s subvencijami za Šaleško dolino vpletlo – recimo mu – "podzemlje", čigar lovke segajo globoko v njegovo stranko.
Podobno, morda celo isto "podzemlje" je pred letom zakuhalo sporni nakup sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, ki je sprožil poznejšo verigo dogodkov. Eden za drugim so s položajev v SD in vladi odšli Klemen Žibert, Dominika Švarc Pipan in Tanja Fajon. Sledil je volilni kongres, kjer se je v nasprotju s številnimi pričakovanji tik pred dvanajsto kot kandidat pojavil Han in zmagal.
Dolgove stranke je Han poplačal z resetiranjem Žibertovih finančnih aranžmajev in prodajo zgradbe na Levstikovi. Toda zdaj se je čez noč znašel v položaju, ko mu je to "podzemlje" zaradi rdeče luči subvencijam in Caplovega odhoda zelo verjetno že napovedalo vojno. Še enkrat: še vedno z gotovostjo ne vemo, kdo so ti ljudje in kako jim je uspelo "prevrtati" Spirit. Morda to vesta ali vsaj slutita Han ali državni sekretar Matevž Frangež.
Brez vedenja o vsem tem bržčas ne bo mogoče logično analizirati dogajanja v SD v prihodnjih tednih. Že zdaj pa je jasno, da se je pred našimi očmi vendarle začela odpirati Pandorina skrinjica sistema, v katerem so se dve desetletji državni milijoni delili tudi tistim, ki jih nikoli ne bi smeli dobiti.
