Pred letom dni so Slovenijo prizadele katastrofalne poplave, ki so povzročile za več milijard evrov škode na infrastrukturi in imetju ljudi. Sledila je sanacija, med katero so prizadete občine skupaj prejele za skoraj 300 milijonov evrov predplačil za odpravo posledic poplav in povračilo intervencijskih stroškov. Toda porabo dela tega denarja zdaj preiskuje policija.
Na Policijski upravi Celje so namreč za necenzurirano.si potrdili, da vodijo dva predkazenska postopka sumov nepravilnosti v povezavi z lanskimi poplavami. Informacij o tem, katere občine in sume kaznivih dejanj preiskujejo, niso razkrili, ker "predkazenska postopka aktivno potekata". Po naših informacijah pa je ena od teh občina Mežica, ki jo vodi župan Mark Maze. Tam nam v petek na več vprašanj o tem niso odgovorili.
V pristojnost celjske policijske uprave sicer sodijo vse občine v porečjih Savinje, Meže in Mislinje, ki so jih prizadele poplave. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi kriminalisti v nekaterih občinah preiskovali sume kaznivih dejanj pri porabi denarja za intervencijske stroške. V mesecih po poplavah naj bi namreč prihajalo do dvojnih plačil za ista sanacijska in gradbena dela. V posameznih primerih pa naj bi podjetja izstavljala račune tudi za dela, ki jih je pred tem opravila Slovenska vojska.
Preberite še:
Sanacija poplav je zlata jama za izbrance: dobili že več kot 130 milijonov evrov
Kako je država nakazovala denar občinam
Septembra lani, šest tednov po poplavah, je vlada Roberta Goloba sprejela sklep o izplačilu intervencijskih stroškov, ki so občinam nastali pri nalogah zaščite, reševanja in pomoči ob avgustovskih poplavah. Z njim je določila, da so lahko občine dobile državno povračilo denarja za stroške:
- nujnih operacij in reševalnih služb. Mednje sodijo nadomestila plače in povračila stroškov med opravljanjem intervencijskih nalog, nabava goriv, popravila poškodovane opreme, zagotavljanje prehrane in napitkov, delovanje štaba civilne zaščite ...
- začasnih nastanitev,
- ureditve prizadetih območij z odstranjevanjem posledic. Šlo je za interventni najem gradbene mehanizacije, tovornih vozil, avtodvigal, viličarjev, interventnih vozil, opreme, materialov, skladiščnih prostorov in zemljišč, dezinfekcijo javnih prostorov, prečrpavanje vode iz objektov, odstranjevanje gradbenega materiala, postavitve montažnih mostov, izvedbo interventnih del na cestni, vodovodni, kanalizacijski in drugi infrastrukturi ...
- takojšnje obnove naravnih predelov za preprečitev poplav, erozije in plazov, zagotovitev preventivne infrastrukture in ukrepe za zaščito kulturne dediščine.
V prvem koraku so občine upravi za zaščito in reševanje napovedale oceno intervencijskih stroškov. Na tej podlagi je država določila najvišjo dovoljeno vrednost intervencijskih stroškov na občino. Te so nato vložile zahtevke, ki so jim priložile dokumentacijo, da so sanacijska dela in druge aktivnosti res izvedle, država pa jim je nato nakazala denar.
Preberite še:
Dajejo posel samemu sebi – država pa jih za to še plačuje
Kaj je bilo čudno pri zahtevkih na Prevaljah
Kot je znano, se je pomoč delila po dveh tirih. Ob 218 milijonih evrov predplačil za popravilo infrastrukture in odpravo posledic naravne nesreče so občine prejele še okoli 78 milijonov evrov za povračilo intervencijskih stroškov.
Ti so šli ponekod v nebo, saj so bili celo višji od predplačil za odpravo posledic poplav. To se je recimo zgodilo v občini Prevalje, ki jo vodi Matic Tasič. Tam so imeli dobrih devet milijonov evrov predplačil in kar 10,3 milijona evrov intervencijskih stroškov. Občina Prevalje je sicer za Slovenj Gradcem in Ravnami na Koroškem tretja največja prejemnica pomoči. Oktobra lani je od države prejela skoraj 20 milijonov evrov.
Že oktobra lani so začeli na upravi za zaščito in reševanje opažati, da so se na zahtevkih za povračilo znašli tudi nakupi, ki tja ne sodijo. Nekatere občine so zahtevale denar za nakupe novih zemljišč, na katerih bi občine zgradile nadomestna bivališča za poplavljene prebivalce. Od države so želele, da jim pokrije stroške alkoholnih pijač in večjih količin cigaret.
Na Prevaljah je po poročanju N1 tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo, ki ga vodi podžupan Andrej Stermec, občini zaračunalo skoraj 50 tisoč evrov, ker je 26 dni varovalo štiri stanovanjske hiše. Še dobrih 14 tisoč evrov mu je občina plačevala za najem prostorov v gasilskem domu, ki je trajal manj kot mesec dni.
Preberite še:
Za vode na Koroškem dali manj kot za luksuzno stanovanje v Ljubljani
Kaj so že ugotovili dodatni pregledi zahtevkov
"V lokalnih skupnostih je od 10 do 15 odstotkov računov, ki so ali administrativno netočni, ali jim manjkajo določene listine in dobavnice, ali pa od občine pričakujemo obrazložitev, da se razčisti, ali je strošek res upravičen ali ne,” je takrat dejal generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.
"Biti moramo zelo pozorni, da se ne bodo zgodile zlorabe," je že tedaj opozarjal Behin. Poudarjal je, da "med intervencijske stroške, ki jih lahko prijavijo občine, absolutno ne spadajo stroški sil zaščite, reševanja in pomoči". Torej nalog, ki sta jih na terenu dejansko opravili uprava in Slovenska vojska, občine pa so zanje kljub temu dobile izstavljene račune od zasebnikov.
Na upravi za zaščito in reševanje so se zato zaradi velikega števila zahtevkov prizadetih občin, ki so ga morali pregledati v zelo kratkem času, odločili za dodaten komisijski pregled povračil in zahtevkov intervencijskih stroškov. Kaj so ugotovili? "Pri dosedanjem pregledu so bila med drugim ugotovljena možna odstopanja tako glede upravičenosti zaračunavanja kmetijske mehanizacije, višine DDV oziroma samoobdavčitve kot pri obračunu dejansko izvedenih del v upravičenem času intervencijskih del," so nam odgovorili na upravi.
Pri tem so dodali, da dodatni neodvisni komisijski pregled še ni zaključen". Če je bilo lani jeseni spornih od 10 do 15 odstotkov računov, ki so jih izstavile občine, bi to lahko pomenilo, da uprava dodatno pregleduje zahtevke v skupni vrednosti od 8 do 12 milijonov evrov.
Ali in koliko sumov kaznivih dejanj je uprava pri tem naznanila policiji, za zdaj ni znano. Prav tako še čakamo na podrobnejših popis interventnih in drugih del, ki so jih avgusta lani na Koroškem opravile enote Slovenske vojske. Približno sto vojakov je bilo takrat skupaj z vojaki iz Bosne in Hercegovine, Severne Makedonije in Srbije nastanjenih v osnovni šoli v Mežici.
Preberite še:
Ima koncesijo za urejanje voda. Dobičke posoja razvpitemu poslovnežu.
