Končana je prva nacionalna raziskava o razširjenosti koronavirusa COVID-19 v Sloveniji, ki jo je vodil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo pri ljubljanski medicinski fakulteti.
Gre za prvo raziskavo na svetu, ki je bila opravljena na reprezentativni populaciji neke države z uporabo metod za merjenje protiteles proti novemu koronavirusu. Na nekatera ključna vprašanja o razširjenosti COVID-19 v Sloveniji smo odgovorili s pomočjo podatkov iz raziskave, s katerimi se je včeraj seznanila vlada, in pojasnil z današnje novinarske konference.
1) Kaj je najpomembnejša ugotovitev študije?
COVID-19 se je v Sloveniji razširil bolj, kot je bilo do zdaj znano. Med 1368 sodelujočimi v raziskavi je imelo protitelesa pri novemu koronavirusa 41 oseb, torej 3,1 odstotka. "Lahko sklepamo, da je do prejšnjega tedna v stik z novim koronavirusom prišel vsak trideseti prebivalec Slovenije," navaja raziskava. Že 12. marca, na dan razglasitve epidemije v Sloveniji, je dr. Alojz Ihan poudaril, da je število okužb podcenjeno in da jih je dejansko od petkrat do desetkrat več. Dva meseca pozneje jih je po ugotovitvah raziskave 45-krat več od uradnih statistik. To potrjuje, da je novi koronavirus zelo nalezljiv.
2) Je virus v vseh delih Slovenije enakomerno razširjen?
Ne. Čeprav Slovenija z izjemo domov za starejše do zdaj ni imela izrazitejših žarišč okužb, raziskava ugotavlja, da je prisotnost virusa zelo verjetno večja v zahodnem kot vzhodnem delu države. Dva statistično največja vzorca raziskave sta Ljubljana in Maribor. Prekuženost v Ljubljani znaša 3,3 odstotka, v Mariboru pa 1,3 odstotka.
Prekuženost po regijah
3) Kaj nam to pove o smrtnosti virusa? So bile predhodne ocene o smrtnosti pravilne?
Za zdaj gre le za ocene. Glede na uradne podatke o potrjenih okužbah in smrtnih primerih iz drugih držav se je ocenjevalo, da se smrtnost giblje med dvema in štirimi odstotki. Podobno je bilo v Sloveniji. Sedaj se je izkazalo, da bi bila lahko smrtnost bistveno nižja. Če držijo podatki o okoli 66 tisoč okuženih, se smrtnost dejansko giblje okoli 0,2 odstotka. Pri tem je potrebno tudi upoštevati, da je velik delež umrlih iz domov za starejše.
4) Kakšna je dejanska smrtnost zaradi COVID-19? Kakšna je v primerjavi z drugimi državami?
"Podatke o številu umrlih v povezavi z novim koronavirusom imamo. Različne države na svetu imajo različne sisteme prijavljanja. Mogoče je v Italiji nekoliko višji, ker se način prijavljanja smrti razlikuje od drugih v svetu. Slovenija ni slaba, kar se tega tiče. Imeli smo nesrečo, da je epidemija zajela najbolj ranljive osebe v domovih za starejše občane. Če bi virus poznali prej, se to verjetno ne bi zgodilo," je odgovoril Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo.
»Zagotovo ni zaključek študije, da je smrtnost zaradi novega koronavirusa zelo nizka. Težko jih je primerjati s tujino. Brez dvoma pa so ljudje v drugih državah umirali tudi zaradi drugih razlogov. Ker so rešilni avtomobili v mestih, ki so bila v karanteni, v povprečju prihajali tri minute pozneje kot običajno, je bilo 30 odstotkov več smrti zaradi infarkta. To se je dogajalo v Franciji, Španiji ali Italiji, v Sloveniji pa ne," je dodal Poljak.
5) Kaj nam pove podatek, da je prekuženih od dva do štiri odstotke prebivalcev Slovenije?
"Pri koronavirusih s prekuževanjem populacije po mojem mnenju in izkušnjah ni mogoče pričakovati in doseči čredne imunosti. To niso ošpice ali norice," je pred tednom dni v intervjuju za necenzurirano.si dejal dr. Miroslav Petrovec, predstojnik inštituta. Raziskava je pri 41 osebah ugotovila prisotnost protiteles, pri čemer ni dokaza, da se je pri teh osebah razvila trajna imunost na COVID-19.
"Odstotek prekuženih nizek, virus lahko ogrozi skoraj vse"
"Raziskava je bila koristna za analizo dejanske prekuženosti in za ugotovitev, da bo potrebno zelo temeljito epidemiološko delo, da preprečimo naslednje izbruhe. Informacija, ki jo pogrešam, je kateri konkretni test za prisotnost protiteles je bil uporabljen, kakšna je specifičnost tega testa, to je koliko lažno pozitivnih signalov daje test," je raziskavo komentiral biokemik dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
"Morda bodo to informacijo podali na strani projekta, ker v znanstvenih raziskavah vedno navajamo uporabljene reagente. Če je test na primer 98-odstotno specifičen, lahko pričakujemo delež lažno pozitivnih primerljiv ali večji od dejansko pozitivnih. Odstotek prekuženih je na vsak način zelo nizek, zato lahko virus lahko ogrozi skoraj vse, iz rezultatov najbrž bolj težko ugotovimo, kako se virus širi. Tudi o imunosti je prezgodaj govoriti. Zagotovo bo zelo koristno spremljanje pozitivnih, saj bodo lahko ugotovili, če ohranjajo "titer" protiteles. V našem laboratoriju smo razvili test, s katerim bi lahko ugotovili, če protitelesa nevtralizirajo vezavo virusa na celice, iz česar bi lahko sklepali na zaščito," je poudaril dr. Jerala.
6) Ali so bili nekateri vladni ukrepi pretirani?
Nekateri da. Epidemiologi, med njimi recimo dr. Ivan Eržen, donedavni začasni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, so večkrat opozarjali, da omejitev gibanja na občine ni bila potrebna, ker so virus zaustavili že drugi ukrepi. Dr. Poljak je ocenil, da "so vsi vpleteni ravnali odgovorno", saj Slovenija nikoli ni prišla v položaj, ko bi bil pritisk na bolnišnice prevelik.
Starostna struktura preiskovancev
7) Ali so bile napovedi predstavnikov vlade in NIJZ, ki jih je imenovala zdajšnja vlada, o potencialno visokih smrtnih žrtvah pravilne?
Ne, še posebej če bi zaščitili starejše in druge rizične skupine. Raziskava ne ponuja nobenega dokaza, da bi brez ukrepov v Sloveniji umrlo 90.000 ljudi, kot je pred časom govoril novi direktor NIJZ Milan Krek.
8) Kakšna je prekuženost v primerjavi z drugimi državami?
Edini državi, ki sta izvedli podobno preiskavo, sta Avstrija in Islandija. Primerjava pokaže, da je v Sloveniji manj aktivno okuženih kot tudi manj tistih, ki so že preboleli COVID-19 in so zaradi tega razvili odpornost.
Pri tem velja opozoriti, da slovenska raziskava edina ni imela starostne omejitve, v Avstriji in Islandiji pa so lahko sodelovale le osebe, starejše od 16 oziroma 20 let.
9) Je raziskava končana?
Ne. Raziskovalci bodo preiskovancem sledili vsakih 14 dni in to do oktobra, ko se pričakuje potencialni novi val epidemije.
10) Zakaj je število ljudi, ki so sodelovali v anketi, nižje od načrtovanega?
Od 3000 oseb, ki so bile izbrane, se jih ni odzvalo 1146, ker raziskovalci z njimi niso mogli priti v stik. Še 448 oseb je zavrnilo sodelovanje, pri 38 osebah pa se je poslano vabilo vrnilo nazaj.
11) Je vzorec raziskave dovolj velik? Je zajela dovolj ljudi?
"Ne le, da je dovolj velik. Številka je bila zelo dobro in premišljeno izbrana. Tudi večje število ljudi, sodelujočih v raziskavi, bi le zanemarljivo vplivalo na rezultate," je pojasnil dr. Blaž Zupan s fakultete za računalništvo in informatiko.
