Odločitev ustavnega sodišča, da je bila omejitev gibanja in združevanja v času drugega vala epidemije covid-19 neustavna, je sprožila burne odzive. Nekateri politiki, nekdanji ustavni sodniki in ustavni pravniki desne usmeritve so ostro napadli ustavno sodišče. Imeli so polna usta floskul, kako je ustavno sodišče s svojo odločitvijo kršilo osnovno načelo, da je ščitenje človeškega življenja najvišja ustavna pravna vrednota in temeljna človekova pravica. Po mnenju ustavnih pravnikov, združenih okoli Nove univerze v lasti Petra Jambreka, dolgoletnega ideologa SDS, je šlo za eno od najbolj usodnih odločitev v zgodovini Slovenije, ki bo do temeljev zatresla naš vrednostni in pravni sistem.
Mar res? Če dobro preberemo, lahko hitro ugotovimo, da je ustavno sodišče le odločilo, da je neskladen z ustavo del 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), na katerem temeljijo odloki, ki so omejevali gibanje in zbiranje v času prvega vala epidemije. Zakon dovoljuje, da lahko v primeru, ko v državi ni mogoče preprečiti širjenja nalezljive bolezni, minister za zdravje ali vlada prepovesta oziroma omejita gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih. Dovoljuje jima tudi prepoved zbiranja ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler nevarnost ne preneha.
Na temelju preteklih izkušenj in duha zakona je tako drastičen ukrep predviden v res izjemnih okoliščinah, če je obolevanje in umiranje množično kot v primeru ebole ali kuge. Okoliščine v prvem in drugem valu covid-19 so bile res izjemne, a organiziran zdravstveni sistem lahko prebrodi tudi take razmere.
Toda vsi ti poznavalci ustave z desne so spregledali resnično katastrofo, ki je vzela mnogo življenj, pri ljudeh pa pustila globoke in dolgotrajne posledic. Gre za okužbe v zdravstvenih ustanovah in domovih za ostarele, ki so jemale življenja. Ne le v ustavni teoriji, ampak v resničnosti.
Preberite še:
Diktatura bande štirih #kolumna
Kdo bo odgovarjal za zamolčano katastrofo
Okužbe, ki so jih v te ustanove prinesli zaposleni, so se širile kot požar. To so bile okužbe, povezane z neupoštevanjem pravil bolnišnične higiene, klinične mikrobiologije in infektologije, ki jim ZNB ob omejevanju nevarnih okužb iz 39. člena namenja večji del prostora. To so bile okužbe, ki bi se jih dalo v večji meri preprečiti in zagotoviti normalno delovanje zdravstvenega sistema.
Vsi odgovorni, nekdanji ministri, sedanji ministri, vodje svetovalnih skupin, vodstveni kader na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), direktorji bolnišnic in domov za ostarele, tako ekonomski kot strokovni, bi se morali zamisliti, ali so res naredili vse, da se to ne bi zgodilo. Ne le, da bi se morali vprašati, v kolikšni meri so objektivno in subjektivno odgovorni za zamolčano katastrofo, ampak bi jih to moral vprašati tudi kdo drug.
Najbolj nazoren je primer enega od domov za ostarele, kjer so sredi oktobra čakali na navodila NIJZ, ki jih nikoli ni bilo. Dopustili so, da se je virus razširil po varovanem oddelku in drugod. Vzel je več kot deset življenj. Pred tem je objavil sporočilo, ki se bere naravnost grozno:
"V nedeljo, 18. 10. 2020 je bila potrjena prva okužba med zaposlenimi v zdravstveno negovalni enoti. Z namenom takojšnje zajezitve smo 1. nadstropje stare stavbe organizirali kot sivo cono (stanovalci po sobah). Vsi zaposleni, ki so neposredno vključeni v delo s stanovalci, bodo danes testirani. V skladu z navodili NIJZ stanovalci ne bodo testirani, vendar jih po navodilih opazujemo in v primeru pojava simptomatike se jih nemudoma testira. Zavedamo se, da vas bo novica vznemirila in se bodo pojavila vprašanja o tveganju prenosa okužbe, kaj to pomeni za vašega svojca, kaj in kako naprej itd. O vsem boste obveščeni sproti, na voljo smo vam tudi po telefonu. Naslednji dnevi bodo za nas naporni predvsem tudi negotovi, ker bomo čakali na rezultate testiranj. Posebej bo naša pozornost usmerjena na stanovalce in njihovo počutje, da ne bi kaj prezrli, zato vas prosimo za strpnost in razumevanje, da je klicev veliko in da je tudi nam pomembno, da ste čim bolj informirani. Zahvaljujemo se vam za zaupanje in podporo. Verjamemo v našo ekipo še naprej."
Preberite še:
Butalsko cepivo proti pameti #kolumna
Igranje z življenji varovancev domov
Zapis je nevreden ustanove, kjer so zaposleni zdravniki. Kljub temu je vodstvo tega doma še naprej verjelo v ekipo in se šlo poizkus, ki se je po navodilih NIJZ končal tragično. Dom je na osnovi navodil NIJZ opustil testiranje stanovalcev in le čakal na simptome. Kmalu so imeli 15 obolelih na varovanem oddelku in se začeli poslavljati od svojih varovancev. Vse to v duhu skrbi za človeška življenja. Še konec oktobra je NIJZ na spletni strani zapisal, da "bivanje v istem prostoru z bolnikom (če smo na razdalji vsaj 1,5 metra) ne predstavlja tveganja". Kako zelo so se motili. Za to se niso nikoli pokesali, kaj šele odgovarjali.
Podobno se je dogajalo v drugih domovih. Nekje so zaposleni prinesli virus domov, zaradi česar so umrli njihovi partnerji, tašče, tasti, drugi sorodniki ali prijatelji. Drugje so vodstva domov dopustila, da so okuženi zaposleni še naprej skrbeli za varovance, kar je podpirala tudi nekdanja državna sekretarka Tina Bregant. Šlo je za igranje z življenji varovancev in delavcev, ki so bili že tako pod stresom zaradi dela in okužbe, a so jih nagnali nazaj delat med bolne.
V vse domove so okužbe prinesli zaposleni. Testirati so jih začeli, ko je večina ljudi že umrla. Višek umrljivosti smo v Sloveniji doživeli konec novembra, a smo redne teste začeli delati šele v začetku decembra in še to na več ali manj prostovoljni bazi, enkrat na teden. To je krepko premalo in krši vsa pravila obvladovanja epidemije s pomočjo presejalnih testov. Testirati bi se morali bolj pogosto, vsaj trikrat na teden, če ne vsak dan, s kakovostnimi testi, ne pa z državnimi testi, ki so se izkazali za tretjerazredno robo.
Preberite še:
Čas je, da Krek in Beovićeva odstopita #kolumna
Zgodba Silvestra Šurle
Podobne zgodbe, a veliko hujše, so se dogajale v slovenskih bolnišnicah, ki so z redkimi izjemami dopuščale vedno nove in nove vdore koronavirusa v bolnice. Večina vdorov v bolnico se je zgodila preko zaposlenih, del tudi preko belih con. Če bi se zaposleni redno testirali ali če bi vsakega bolnika, ki je prišel v bolnišnico, redno testirali pred in vsaj še enkrat po prihodu v bolnico, virus tja ne bi vdiral ali pa bi bilo vdorov v najslabšem primeru precej manj.
Če bi bili bolj odgovorni in skrbni, se ne bi zgodili tudi dve čisto osebni in resnični zgodbi. Ena je zgodba bolnika, ki je zaradi bolečin v spodnji okončini bil nekaj dni v bolnici, ravno dovolj, da se je okužil s koronavirusom. Po enem tednu je pričel kašljati in težko dihati, a se je vse to pripisalo debelosti. Po še tednu ali dveh so ga odpeljali z rešilcem v bolnico z modrimi prsti in so ga takoj intubirali. Komaj je preživel. Po možganski kapi in pljučni emboliji – strdki v pljučih – se je moral naučiti na novo živeti, hoditi in jesti. Resnično je šlo za mišjo dlako in vse to zaradi tega, ker bolnišnica ni poskrbela za previdnostne ukrepe, ki bi preprečili prenos okužbe na bolnike.
Druga pa je javna zgodba urednika in novinarja Reporterja Silvestra Šurle, o kateri je pisal pred časom. Zdravil se je na Onkološkem inštitutu zaradi črevesnega raka in se med bivanjem tam okužil s koronavirusom. Sprva so krivili njegovega sorodnika, a pravi krivec so bili po vsej verjetnosti bolniki, ki so bili blago bolni, pri čemer so simptome korone pripisali njihovim osnovnim boleznim. Če bi takim bolnikom redno jemali brise in jih testirali, bi preprečili večino izbruhov v bolnišnicah, povezanih z blago bolnimi covid-19 bolniki.
Preberite še:
Janša je lagal: pri cepljenju nismo v špici, ampak na repu EU
Kaj nas čaka jeseni
Vsi se bodo sklicevali, da niso imeli navodil z vrha. Vendar so taka opravičevanja prazna in licemerska, saj obstajajo bolnišnice, ki niso imele veliko izbruhov. To so bolnišnice, ki so se same organizirale in niso čakale na navodila ministrov za zdravje ali svetovalne skupine pod vodstvom Bojane Beović ali Mateje Logar. S tem, kako preprečiti prenose v bolnišnicah, se svetovalna skupina pod vodstvom obeh zdravnic in poznavalk bolnišnične higiene in prenosa okužb v bolnišnicah nikoli ni pretirano ukvarjala, kot je razvidno iz zapisnikov njenih sej. Ne po koncu prvega vala, ne pred drugim valom, med njim, ob tretjem valu ali danes. Tudi jutri, pred četrtim valom se ne bo. Tako delo namreč zahteva veliko osebnega angažmaja, empatije in poznavanja težav terena.
Pisanje pamfletov namesto življenjskih navodil, podprtih z dokazi, ne pomaga. Pred jesenjo bomo morali marsikaj spremeniti. Če ne bomo začeli poslušati evropskih institucij, kot je Evropski center za obvladovanje bolezni (ECDC), se bomo ponovno srečevali z zgodbami, kot je zgodba bolnika, ki je umrl pred vrati bolnišnice zaradi pljučne embolije, ker sta se bolnišnici z njim šli ping-pong, kdo ga bo sprejel. Ali pa zgodba bolnika, ki je zbolel zaradi covid-19 v bolnišnici, kjer so ga obravnavali zaradi zamašenih žil na srcu. Covid-19 je prebolel, a njegovo upehano srce je prenehalo biti. Umrl je zaradi zamude, ker ga nihče ni želel zdraviti, dokler je imel covid-19. Ni imel take sreče kot Silvester Šurla, ki mu je mlada zdravnica na Onkološkem inštitutu rešila življenje, ker se mu je kljub prebolelem covid-19 upala dati kemoterapijo, česar njeni izkušeni kolegi niso naredili.
Za preštevilne ljudi se srečanje s covid-19 v bolnišnici ali domu za starejše ni končalo srečno. Vse to zato, ker oblastniki in tudi zdravniki, ki odločajo, še vedno mislijo, da je represija boljša kot empatija.
PS: Tragedija ima nadaljevanje. Premalo kadra zdravstvene nege je cepljenega. Dobili so dodatke, a cepiti se nočejo. Jeseni bodo ponovno glavni prinašalci virusa v zdravstvene ustanove.
O avtorju:
Pripadnik zdravega razuma in stroke, ki je nihče nikoli nič ne vpraša. Piše pod psevdonimom, ker v tej državi drugače ne gre.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
