Zdravljenje bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, se je tudi v lanskem letu za slovensko zdravstvo v finančnem smislu izkazalo za zlato jamo. Ne samo za najbolje plačane zdravnike, ki so prejeli po več deset tisoč evrov dodatkov, pred dnevi pa so si zagotovili še visok dvig plač. Svoje blagajne so si na račun covidnih bolnikov znova napolnile tudi bolnišnice.
Tako so za oskrbo nekaj več kot 14.000 covidnih bolnikov od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejele več kot 125 milijonov evrov. V povprečju je to okoli 9.000 evrov na bolnika, kar je po mnenju poznavalcev razmer v zdravstvu še vedno prevelik znesek. Še posebej ob dejstvu, da je vlada Janeza Janše javnim zdravstvenim zavodom v zadnjem interventnem zakonu PKP10 ponovno zagotovila plačilo 80 odstotkov vrednosti programov, ki jih med epidemijo sploh niso izvedle.
Največ denarja za zdravljenje covidnih bolnikov so prejeli UKC Ljubljana (33,5 milijona evrov), UKC Maribor (21,6 milijona evrov) in Splošna bolnišnica Celje (17,6 milijona evrov), torej tri naše največje zdravstvene ustanove, kjer so imeli največ hospitaliziranih zaradi covid-19. Toda ob podatkih, ki smo jih pridobili od ZZZS, se postavlja vprašanje, ali so si bolnišnice med epidemijo odrezale večji kos pogače, kot bi si ga smele.
Preberite še:
Kako bolnišnice kujejo dobičke na covid bolnikih
Vlada bolnišnicam podarila 80 milijonov evrov
Še leta 2020, torej v času drugega vala, so bili stroški bolnišničnega zdravljenja covidnega bolnika nekajkrat višji od tistih pri običajnih infekcijah oziroma vnetjih dihal:
- Za vsakega covidnega bolnika so bolnišnice iz zdravstvene blagajne avtomatično prejele najmanj osem tisoč evrov, četudi je tam preživel le en dan.
- Če je prišlo do "katastrofalnih spremljajočih bolezenskih stanj ali zapletov", se je znesek na bolnika podvojil, na šestnajst tisoč evrov.
- Če so bolnika priklopili na ventilator, kar se je dogajalo v zares najtežjih primerih, pa je bolnišnica iz zdravstvene blagajne dobila kar 46.833 evrov.
Te cene so določili kar v bolnišnicah. Kako so naredili računico? Na podlagi dogajanja v prvem valu, ko je bila le peščica ljudi v bolnišnicah, te pa so bile skoraj v celoti zaprte. Stroške UKC Ljubljana, Klinike Golnik in Splošne bolnišnice Novo mesto so delili s številom pacientov in dobili končne cene, ki so bile seveda prenapihnjene. Temu so se uprli na ZZZS in zahtevali najmanj prepolovitev cen.
Janševa vlada jih je uslišala in znižala cene, a šla obenem tudi na roko bolnišnicam. Spremembe so namreč začele veljati šele z začetkom lanskega leta, tako da so bolnišnice za leto 2020 prejele skoraj 80 milijonov evrov preveč denarja. Za primerjavo, v tistem letu je imelo 27 javnih zdravstvenih zavodov skupaj manj kot 50 milijonov evrov presežka prihodkov nad odhodki.
Preberite še:
Zakaj je bilo v Celju največ "katastrofalnih zapletov" s covid bolniki
Naenkrat bistveno več zapletov pri zdravljenju
Ko so stopile v veljavo nove, nižje cene, pa so iz bolnišnic naenkrat začeli sporočati večje število primerov z zapleti, za katere so iz zdravstvene blagajne prejele bistveno več denarja.
- v letu 2020 je bilo 41 odstotkov bolnikov brez zapletov, slabih 55 odstotkov bolnikov z zapleti in le pet odstotkov bolnikov s katastrofalnimi zapleti (uporaba ventilatorja).
- v letu 2021 je bilo 13 odstotkov bolnikov brez zapletov, 73 odstotkov bolnikov z zapleti in kar 14 odstotkov bolnikov s katastrofalnimi zapleti.
- med bolnišnicami, kjer je bilo nadpovprečno veliko (katastrofalnih) zapletov, izstopajo Splošna bolnišnica Celje, Splošna bolnišnica Izola in Splošna bolnišnica Slovenj Gradec.
Kaj je razlog za tako visoko zvišanje deleža bolnikov z zapleti, ni znano. Lahko pa bi to deloma pojasnili z novimi različicami virusa. Pri delti na primer je bila možnost za hospitalizacijo bistveno večja kot pri predhodnih različicah. Po drugi strani se je lani več kot polovica ljudi cepila proti covid-19, s čimer se je drastično zmanjšala možnost za težji potek bolezni. Med prvimi, ki so dobili cepivo, so bili najstarejši in kronični bolniki.
Spremenila se je tudi metodologija za izračun stroškov zdravljenja, ki jih krije ZZZS. Po novem prejmejo dodatke, ki predstavljajo razliko med vrednostjo zdravljenja bolezni covid-19 in vrednostjo SPP (skupina primerljivih primerov) ob opredeljenih diagnozah covida-19. Toda definicija posameznih zahtevnosti zdravljenja je ostala praktično enaka.
Preberite še:
"Bolnišnice ne bi smele omejevati dostopa do operacij in posegov"
Bolnišnice do dodatnih 30 milijonov evrov
Če bi razmerja med bolniki z zapleti in brez zapletov ostala enaka kot v letu 2020, bi povprečna cena zdravljenja po naših izračunih znašala manj kot 7000 evrov, torej bi bila za kar polovico nižja. Bolnišnice bi posledično prejele kar četrtino ali 30 milijonov evrov manj denarja.
Če ne bi prišlo do drastičnega znižanja cen zdravljenja covidnih bolnikov, bi v rdečih številkah ponovno končala tudi zdravstvena blagajna. Ob prejšnjih cenah in enakem številu zdravljenj bi moral ZZZS v lanskem letu zanje plačati kar 269 milijonov evrov oziroma še enkrat več. Za primerjavo, v letu 2019 so javni zdravstveni zavodi in koncesionarji iz zdravstvene blagajne prejeli 2,6 milijarde evrov.
Samo v UKC Ljubljana bi prejeli 25 milijonov evrov dodatnega denarja. Za primerjavo, v prvih osmih mesecih lanskega leta so imeli dobrih 31 milijonov evrov primanjkljaja. Z dodatnim delom v jesenskih mesecih naj bi ga skoraj polovico že odpravili. Za preostalo naj bi poskrbel PKP10, ki bo pokril stroške 80 odstotkov izpadlega oziroma neizvedenega programa.
Preberite še:
V bolnicah plačni rekordi, vi pa ne morete do zdravnika
Kako bolnišnice kujejo dobičke
Po posredovanju ZZZS so se torej krepko znižale cene zdravljenja covidnih bolnikov, predvsem tistih brez zapletov. Toda ta je očitno še vedno previsoka.
Strošek negovalnega dne v bolnišnicah po naših informacijah stane med 115 in 120 evrov. Po podatkih ZZZS so tisti brez zapletov tam v povprečju preživeli sedem dni. Torej so za bolnišnico predstavljali okoli 800 evrov stroškov. Dejansko so od ZZZS za vsakega od njih prejeli več kot 2500 evrov. Poleg tega se je drastično znižalo trajanje hospitalizacije, saj so še v letu 2020 tam bolniki preživeli več kot deset dni. V krajšem času so tako poskrbeli za več ljudi.
Zgolj stroški izolacije in dodatne varovalne opreme zagotovo ne pokrijejo razlike v višini 1700 evrov. Na podlagi sklepa vlade so namreč bolnišnice v lanskem letu začele dobivati tudi dodatke za zdravljenje bolnikov, ki so bili sprejeti zaradi drugih razlogov in so morali biti v izolaciji. Za vsakega so prejeli po 100 evrov na dan.
