Zadeva Trenta, v kateri je specializirano državno tožilstvo pred dobrim letom dni vložilo obtožnico proti predsedniku vlade Janezu Janši, se iz Ljubljane seli v Celje.
Na vrhovnem sodišču so namreč za necenzurirano.si potrdili, da so za odločanje v tej zadevi določili tamkajšnje okrožno sodišče. Kot smo že poročali, je zahtevo za prenos krajevne pristojnosti iz okrožnega sodišča v Ljubljani vložil Janšev odvetnik Franci Matoz. Po naših informacijah sta z Janšo želela, da bi zadevo Trenta prevzelo okrožno sodišče v Novi Gorici, ki ga vodi Goran Klavora. A pri tem nista bila uspešna, saj je vrhovno sodišče za pristojno sodišče določilo celjsko.
S to odločitvijo je padla ena od ovir za začetek sojenja proti Janši. Zdaj je namreč jasno, da bo okrožno sodišče v Celju odločalo o ugovorih zoper obtožnico, ki jo je tožilstvo zaradi suma zlorabe položaja in pravic oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju vložilo proti Janši, nekdanjemu predsedniku uprave Imosa Branku Kastelicu in nekdanjemu direktorju podjetja Eurogradnje Klemnu Gantarju.
Preberite še:
Zakaj mora pasti Branko Masleša
V tem času je Matoz na vsak način skušal preprečiti začetek sojenja. Takoj po vložitvi ugovora zoper obtožnico je začel z zavlačevalnimi manevri:
1) Najprej je zahteval izločitev treh članov senata, ki bi morali odločiti o ugovoru. Enemu od teh, Davidu Špernjaku, je Matoz očital, da je magistriral pri vrhovnem sodniku Primožu Gorkiču, ki je javno kritiziral sodbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo v zadevi Patria.
2) To odločanje se je zavleklo, ker Janša ni dvigoval pošte s sodišča, zato je moralo sodišče za vročanje najeti detektiva.
3) Ko je okrožno sodišče zavrnilo zahtevo za izločitev sodnika, se je Matoz odločil izpodbijati njegovo krajevno pristojnost. O njej bi moralo odločiti vrhovno sodišče, a ga je Matoz prehitel z novimi manevri.
4) Tako je zahteval izločitev ene od sodnic, nato pa še predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki bi moral o tem odločati. To zahtevo so vrhovni sodniki novembra letos zavrnili, zdaj pa so za kraj sojenja določili Celje.
Na sodišču v Celju je bil Janša na prvi stopnji leta 2018 zaradi razžalitve novinark RTV Slovenija Eugenije Carl in Mojce Šetinc Pašek obsojen na tri mesece pogojne zaporne kazni. Sodba je bila pozneje razveljavljena in vrnjena v ponovno sojenje.
Preberite še:
Proti Janezu Janši tožilci vložili obtožnico
Tožilstvo: Janša do 110.000 evrov premoženjske koristi
V zadevi Trenta tožilstvo obdolženim očita sodelovanje v nepremičninskih poslih, ki naj bi Janši na račun Imosa, danes propadlega gradbinca, prinesli okrog 110.000 evrov premoženjske koristi. Pri tem ima ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka (TNP), je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, nikakor pa ne gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov.
Čeprav je geodetska uprava vrednost zemljišča ocenila na 15.000 evrov, ga je Janša leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, dva meseca pozneje pa je končalo v rokah nekdanjega gradbinca Imos, ki je v istem času od Janše odkupilo manjše stanovanje v Ljubljani in mu nato za 236.100 evrov prodalo trisobno stanovanje v središču prestolnice.
Brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janša torej leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja. Tožilstvo zato Janši, Kastelicu in Gantarju očita, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje.
