Do državnozborskih volitev še:

Zakaj mora pasti Branko Masleša

Je afera, ki jo že dva tedna ustvarja propagandni aparat SDS, del obrambe Janeza Janše v kazenskem postopku zaradi poslov z zemljiščem v Trenti?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
ponedeljek, 13. 12. 2021, 05:55


branko masleša
Nov napad na vrhovno sodišče časovno sovpada z njegovim odločanjem v kazenskem postopku proti Janezu Janši.
Arhiv

Vrhovni sodnik Branko Masleša je že od začetka meseca tarča propagandnih portalov SDS. Ti so v seriji zapisov namigovali, da nikoli ni diplomiral, saj v arhivih pravne fakultete v Sarajevu, kjer je študiral Masleša, ni mogoče najti njegove diplomske naloge. To bi pomenilo, da Masleša nikoli ne bi mogel opravljati pravosodnega izpita, zaradi česar ne bi smel postati vrhovni sodnik.

Najprej dejstva. Masleša je na pravni fakulteti v Sarajevu diplomiral konec junija 1975. To nam je v petek potrdila njena dekanja Zinka Grbo. Pri tem je pojasnila, da Masleša takrat za dokončanje študija ni potreboval diplomske naloge: "Zato je logično, da je ne moremo imeti v naših arhivih. Gospod Masleša je naziv diplomiranega pravnika tako kot vsi ostali študenti pridobil, ko je opravil zadnji izpit." Vse to je fakulteta po njenih besedah pojasnila tudi novinarjem, ki so jo o tem spraševali. 

Zakaj se je torej Masleša, ki je po diplomi sprva delal na občinskem javnem tožilstvu v Sarajevu, leta 1980 pa je bil izvoljen za sodnika v Kopru, znašel na udaru propagandnega aparata vladajoče stranke? V vsakem primeru nov napad na vrhovno sodišče časovno sovpada z njegovim odločanjem v kazenskem postopku proti Janezu Janši

Preberite še:
Proti Janezu Janši tožilci vložili obtožnico

Kaj tožilstvo očita Janši

Gre za zadevo Trenta, v kateri je specializirano državno tožilstvo oktobra lani vložilo obtožnico zaradi zlorabe položaja in pravic oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju zoper tri osebe. To so nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic, nekdanji direktor podjetja Eurogradnje Klemen Gantar in Janša. Tožilstvo jim očita sodelovanje v nepremičninskih poslih, ki naj bi Janši na račun Imosa, danes propadlega gradbinca, prinesli okrog 110.000 evrov premoženjske koristi.

Tožilstvo je proti Janezu Janši vložilo obtožnico zaradi osebnih nepremičninskih poslov iz obdobja njegove prve vlade.
Tožilstvo je proti Janezu Janši vložilo obtožnico zaradi osebnih nepremičninskih poslov iz obdobja njegove prve vlade.
Primož Lavre / STA

V tej zgodbi ima ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka (TNP), je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, nikakor pa ne gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov. Čeprav je geodetska uprava vrednost zemljišča ocenila na 15.000 evrov, ga je Janša leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, dva meseca pozneje pa je končalo v rokah nekdanjega gradbinca Imos, ki je v istem času od Janše odkupilo manjše stanovanje v Ljubljani in mu nato za 236.100 evrov prodalo trisobno stanovanje v središču prestolnice.

Brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janša torej leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja. Tožilstvo zato Janši, Kastelicu in Gantarju očita, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje.

V začetku meseca se je vrhovnega sodnika Branka Masleše lotil propagandni aparat SDS.
V začetku meseca se je vrhovnega sodnika Branka Masleše lotil propagandni aparat SDS.
Posnetek zaslona

Preberite še:
Bo nepremičninski posel v Trenti rešil Janeza Janšo?

Napad na Maslešo je tudi pot do prijateljske sodnice

Toda več kot leto dni od vložitve obtožnice je zadeva Trenta na mrtvi točki. Janšev odvetnik Franci Matoz je vložil ugovor, o katerem bi moral odločiti izvenobravnavni senat okrožnega sodišča v Ljubljani. Takoj zatem je začel z zavlačevalnimi manevri:

1) Najprej je zahteval izločitev treh članov senata, ki bi morali odločiti o ugovoru. Enemu od teh, Davidu Špernjaku, je Matoz očital, da je magistriral pri vrhovnem sodniku Primožu Gorkiču, ki je javno kritiziral sodbo, s katero je ustavno sodišče razveljavilo obsodbo v zadevi Patria.

2) To odločanje se je zavleklo, ker Janša ni dvigoval pošte s sodišča, zato je moralo sodišče za vročanje najeti detektiva.

3) Ko je okrožno sodišče zavrnilo zahtevo za izločitev sodnika, se je Matoz odločil izpodbijati njegovo krajevno pristojnost. O njej bi moralo odločiti vrhovno sodišče, a ga je Matoz prehitel z novimi manevri.

4) Tako je zahteval izločitev ene od sodnic, nato pa še predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, ki bi moral o tem odločati. To zahtevo so vrhovni sodniki novembra letos zavrnili. 

Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz v zadevi Trenta na vso moč zavlačujeta s postopki. Zadeva bo zastarala čez dobra tri leta.
Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz v zadevi Trenta na vso moč zavlačujeta s postopki. Zadeva bo zastarala čez dobra tri leta.
STA

Kje je torej zadeva zdaj? Najprej bo Florjančič moral odločiti, ali bo sodnico izločil ai ne. Nato bo moralo vrhovno sodišče odločiti še, kje bodo sodili Janši – v Ljubljani ali kje drugje.

Na tej točki pridemo do ključnega vprašanja – kdo bo vrhovni sodnik, ki bo odločal o tej Janševi zahtevi? Med šestimi sodniki na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča jih je namreč kar pet, ki prvaku SDS niso po volji. Dva sta po njegovi oceni »okužena« z zadevo Patria. To sta prej omenjeni Gorkič in Kristina Ožbolt, članica senata, ki je v zadevi Patria zavrnil Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti. Mitjo Kozamernika in Marjeto Švab Širok je Janša še pred tremi tedni z deljenjem ene od objav na Twitterju pošiljal na "test na droge". S tem ostaneta le še Masleša, tarča najnovejših napadov, in Barbara Zobec, lani kandidatka SDS za ustavno sodnico.

Preberite še:
Glasovi SMC in DeSUS za Janšev adut na ustavnem sodišču

Kaj ima z zadevo Trenta zamenjava na čelu Triglavskega parka

Je cilj vseh teh manevrov, da bo o tem, kje bodo sodili Janši, odločala njemu ljuba vrhovna sodnica? Četudi si Janša res ne želi sesti na zatožno klop v Ljubljani, ima še en pomembnejši razlog za zavlačevanje. Zadeva Trenta namreč zastara že čez dobra tri leta. Policija je sicer ovadbo vložila že leta 2013. Toda sodna preiskava, ki je bila uvedena leta 2014, je nato zaradi pridobivanja različnih izvedenskih mnenj trajala kar pet let. V tem času je zemljišče v Trenti dvakrat zamenjalo lastnika. Zdaj je v rokah podjetnika Roka Rotovnika, ki je bil prek podjetja na Slovaškem poslovno povezan z Gregorjem Jezo, nekdanjim vidnim članom SDS in prijateljem davčnega svetovalca Roka Snežiča.

Rotovnik je za zemljišče plačal 143.000 evrov, kar naj bi Janši pomagalo pri dokazovanju, da ga je Imos odkupil po "tržni vrednosti". Toda vsi njegovi lastniki imajo vedno znova isti problem – da na njem ni mogoče graditi. To bi se lahko spremenilo le z novo zakonodajo o Triglavskem narodnem parku. Za območje, kjer se nahaja zemljišče, zdaj namreč velja, da je gradnja tam dovoljena le v strnjenih naseljih, tega pogoja pa zemljišče na desnem bregu Soče ne izpolnjuje.

Minister Andrej Vizjak si na čelu Triglavskega narodnega parka želi svojega kandidata.
Minister Andrej Vizjak si na čelu Triglavskega narodnega parka želi svojega kandidata.
STA

To bi lahko spremenili popravki zakona, s katerimi bi se tudi realna vrednost parcele za nekajkrat zvišala. Zanje bi se moralo zavzeti vodstvo edinega slovenskega narodnega parka, kjer se obetajo spremembe. Kot smo razkrili, želi ministrstvo za okolje, ki ga vodi Andrej Vizjak (SDS), za njegovega direktorja imenovati Tita Potočnika, ki velja za kader vladajoče stranke. V kvoti te stranke je letos poleti postal predsednik nadzornega sveta družbe Plinhold, edine lastnice Plinovodov, ki jo obvladuje država in upravlja s slovenskim prenosnim omrežjem. Pri vzponu na ta položaj je Potočniku pomagal Bogomir Vnučec, državni svetnik iz Radovljice, sicer dolgoletni član SDS. O predlogu za Potočnikovo imenovanje bo imela zadnjo besedo vlada. 

Preberite še:
Vizjak bi imel za šefa Triglavskega narodnega parka naftnega trgovca