Janša premika Logarja, Ruparja in SLS po šahovnici. Na levi pa se prepirajo

V zgodovini slovenske parlamentarne demokracije se je le enkrat zgodilo, da je SDS kot zmagovalka volitev po njih tudi sestavila vlado. To je bilo davnega leta 2004, ko je Janševa, takrat še relativno zmerna konservativna stranka z dobrimi 29 odstotki glasov slavila pred LDS, ki je kmalu zatem razpadla. 

Danes velja, da je takrat še "velika" LDS volitve izgubila, ker je bila utrujena od desetih let oblasti. Ker jo je na volitve peljal Anton Rop, ne pa Janez Drnovšek. Ker je klecnila pod bremenom afer, s pomočjo katerih je Janša v mesecih pred volitvami z neverjetnim tempom parlamentarnih sej in z WD-40 v rokah ustvarjal vtis izrednih razmer. Ker so bile to volitve, na katerih se je v največji meri glasovalo proti za mnoge arogantni in oholi LDS. 

Toda vsi smo pozabili še na nekaj: da je takratna leva sredina oblast izgubila tudi zato, ker je šlo preveč glasov njenih volivcev v nič. Zakaj je to danes, 22 let pozneje, pomembno vedeti? Ker ji grozi, da se ji bo to zgodilo tudi na prihajajočih volitvah.

Preberite še:
V ogledalu osebnih zamer na levi sredini se vidi Janševa druga republika

Vsaj šest odstotkov glasov je šlo leta 2004 v nič

Leta 2004 so tri pomladne stranke (SDS, NSi, SLS) skupaj zbrale 436 tisoč glasov, LDS, tedanja ZLSD in DeSUS, ki smo ga do volitev prištevali v blok levosredinskih strank, pa okrog 360 tisoč. Razlika je na videz ogromna – več kot 70 tisoč glasov. 

Toda ta razlika se praktično stopi, če seštejemo glasove tistih strank in list, ki jim ni uspelo priti v parlament, glavnina njihovih volivcev pa je prihajala iz liberalnih ali levih vrst. Stranka mladih, ki je bila del Ropove koalicije, Aktivna Slovenija na čelu s Francijem Kekom, ki se je pozneje priključila k Zares, Junijska lista, ki jo je vodila pokojna Manca Košir, in Demokrati, ki so se čez štiri leta povezali s SD, so tako skupaj zbrali kar 66 tisoč glasov. 

Ker nobena od teh strank ni presegla parlamentarnega praga, se ti glasovi niso upoštevali pri delitvi sedežev. Pod črto: več kot šest odstotkov glasov, ki bi lahko takrat ob drugačni politični kombinatoriki končali v bloku, je šlo praktično v nič. 

Ista napaka se je štiri leta pozneje zgodila desnici. Takrat je NSi odločilnih pet tisoč glasov, zaradi katerih je stranka ostala zunaj parlamenta, vlado pa je lahko sestavil levi trojček, odvzel politični projekt z imenom Krščansko demokratska stranka (KDS). Pri njegovem zagonu naj bi imel veliko podporo danes pokojnega gradbenega barona Ivana Zidarja. 

Preberite še:
Do Janševe vlade vodi ena pot. Ime ji je Anže Logar.

Kako bo desnica postrgala vse glasove iz bazena 

V letih 2014 in 2018 so šli na isti način v nič glasovi SLS: prvič 35 tisoč, ki ob suvereni zmagi Mira Cerarja niso bili odločilni, drugič pa 23 tisoč, ki bi lahko v malhi SDS Marjanu Šarcu močno otežili sestavo manjšinske vlade. 

Vse to Janša dobro ve, zato teh napak iz preteklosti ne namerava ponoviti. Na slovenski desnici smo tako že vsaj leto dni priča operaciji, s katero prvak SDS postavlja politično geometrijo, ki mu bo omogočila, da postrga dobesedno vsak glas iz desnega volilnega bazena.

Začelo se je s projektom Anže Logar. Vodi ga donedavni predsednik sveta SDS, ki je najprej napovedal prevzem te stranke, nato pa se je lahko od nje nadzorovano odcepil, ne da bi Janšev propagandni aparat vanj sprožil eno samo raketo. Pri tem je največji absurd, da se je Logar z dovoljenjem SDS finančno okrepil s polno blagajno bivše SMC, ki so jo leta 2014 do vrha napolnili levosredinski glasovi za Mira Cerarja. 

Nato je Janša na "trge in ulice", v lov na glasove upokojencev z najcenejšim populizmom, poslal Pavleta Ruparja, nekdanjega obsojenca in poslanca SDS, ki ga - kot je videti - počasi že "ugaša". V kot je spravil SLS, ki ji je prevzel kmetijsko-gozdarsko zbornico, njeno dolgoletno trdnjavo. Ostanki nekoč velike SLS so danes notranje razklani: prej ali slej se bodo pridružili SDS, Logarju ali NSi. 

Preberite še:
Zakaj Logarjevi prevzemajo bivši SMC: ker bodo bogatejši za 170 tisoč evrov

Janša ima le še dve dilemi: Jelinčiča in Stevanovića

Enako velja za Fokus Marka Lotriča, ki bo kot doto s seboj prinesel še denar državnega sveta. Da, v Sloveniji imamo predsednika, ki je enega od dveh domov slovenskega parlamenta spremenil v servis za lansiranje lastne politične kariere. 

Tudi tretji člen desne verižice, NSi, je tam, kjer ga želi imeti Janša. V dobrem položaju za nov preboj v parlament, sicer kot samostojna politična entiteta, a s sila omejenim manevrskim prostorom. 

Pod črto: če odštejemo Zelene Slovenije Andreja Čuša in suvereniste Dejana Kaloha, edini dve preostali stranki na "pomladnem" polu, ki ju ankete še zaznavajo, bo Janša uspel postrgati praktično vsak glas iz tega bazena. 

Pred volitvami tako čakata Janšo le še dve strateški dilemi. Prvič, ali se lahko v parlament vendarle prebije tudi Zmago Jelinčič, ki se v tem desetletju lepo dopolnjuje s SDS? In drugič, kaj bo storil, če bo Resni.ca Zorana Stevanovića po morebitnem preboju v parlament morda celo odločala o tem, kdo bo prihodnji premier?

Preberite še:
Vojna med Prebiličem in Vesno: kdo mu je financiral kampanjo za evropskega poslanca

Zakaj se glasovi na levi sredini drobijo?

Medtem ko je politični inženiring na desni v sklepni fazi, smo na drugem polu v tem pogledu priča precejšnjemu kaosu. Ena od zagat je naslednja: v času, ko se na desni prostor pod parlamentarnim pragom počasi, a zanesljivo "čisti", glasovi pa konsolidirajo, se v nasprotnem bloku drobijo. 

V diapazonu med socialisti in liberalci so tako trenutno vsaj štiri stranke, ki po anketah ne bodo prišle v parlament, a lahko na volitvah skupaj računajo tudi do več kot šest odstotkov glasov. Ne le, da nič ne kaže na to, da bi se ti politični projekti začeli povezovati z drugimi novimi, sorodnimi ali večjimi strankami. Dogaja se ravno nasprotno. 

Vsaj trenutno nič ne kaže na to, da bi lahko v bližnji prihodnosti - z izjemo Levice in Vesne - videli še kakšno koalicijo, povezovanje v obliki skupne liste ali združevanje sil med strankami na polu. Temu je tako bodisi zaradi osebnih zamer bodisi zaradi razlik pri nekaterih vprašanjih, ki so menda nepremostljive. Zanemariti ne gre tudi "poslovnega" interesa: že en odstotek glasov posamezni stranki oziroma njenemu predsedniku do novih volitev mesečno prinaša pet tisočakov.

Vzroki gor ali dol, kam vse to pelje, je jasno - do nove vlade SDS. Janša se pač na napakah tudi uči, leva sredina pa jih očitno rada ponavlja.