Kako je težave z Romi neuspešno reševal Hojsov šef policije

"Zločin v Novem mestu je pretresel državo in ponovno razgalil tisto, na kar mnogi opozarjajo že leta – da Slovenija izgublja občutek za red, odgovornost in spoštovanje zakonitosti."

Te besede je v torek v Demokraciji, strankarskem tedniku SDS, zapisal Anton Olaj, nekdanji generalni direktor policije v času prejšnje vlade Janeza Janše. Poudaril je, da "tragičen dogodek v Novem mestu ni le kriminalni primer, temveč simbol razkroja sistema, ki se je odtujil resničnim težavam ljudi". Pri tem je prst odgovornosti za to usmeril v vlado Roberta Goloba, saj da "varnost ljudi podreja političnim računicam". 

Toda Olaj je pri tem zamolčal ključno dejstvo – da je sam v zadnjih 30 letih zasedal več položajev, ki so mu omogočali tako terenski vpogled kot vpliv na oblikovanje politik do "romskega vprašanja". Povedano drugače, prav Olaj je v pomembni meri ustvarjal sistem, ki se je zdaj – kot je zapisal – razkrojil in ljudi pustil na cedilu. 

Za nameček je bil Olaj na teh položajih tudi v času nekaterih največjih zločinov in incidentov, povezanih s pripadniki romske skupnosti. Kaj smo torej ugotovili ob pregledu njegovega dela?

Preberite še:
Kam v občini Krško kanalizirajo državni denar za Rome

Olajeva delovna skupina spisala ukrepe ...

Anton Olaj, ki prihaja iz občine Straža pri Novem mestu, je karierni policist. Že leta 1994 je postal šef novomeških kriminalistov. To funkcijo je opravljal 12 let. Leta 2006, v času prve Janševe vlade, pa je postal direktor Policijske uprave Novo mesto, od koder se je poslovil leta 2012. 

Prav zaradi dolgoletnih izkušenj je tretja Janševa vlada Olaja, takrat že državnega sekretarja na ministrstvu za notranje zadeve, ki ga je vodil Aleš Hojs, poleti 2020 imenovala na čelo delovne skupine za obravnavo romske problematike. Njena naloga: priprava predlogov zakonskih sprememb.

Med člani komisije, ki jo je vodil Olaj, je bil tudi Fatmir Bećiri, takrat podpredsednik Skupnosti romov (SRS), ki je bil pet let pred tem obsojen na dve leti zapora zaradi kaznivih dejanj sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, ponarejanje listin in uporabe lažnega zdravniškega spričevala. 

Z delom komisije so bila povezana velika pričakovanja. "Nasilnim Romom se slabo piše," se je glasil naslov članka v časniku Delo o prvi seji komisije. Ta se je – na daljavo – sestala še dvakrat.

Preberite še:
Policija po sledeh našega razkritja: išče, kam je šel državni denar za Rome

... Janševa vlada jih v letu in pol ni sprejela 

Epilog njenega dela je poročilo, ki ga je Janševa vlada sprejela tik pred božičem 2020. Katere ukrepe je predlagala, uradno nikoli ni bilo znano. Le nekaj tednov prej pa je Olaj v pogovoru za romski radio predstavil več predlogov. Med drugim:

- uvedbo skrajšanega 240-urnega brezplačnega programa predšolske vzgoje za otroke, katerih starši jih ne vpišejo v vrtec.

- če starši ne pošljejo otroka v šolo, se to šteje kot zloraba socialnih transferjev. V tem primeru ti ne bodo več izplačani v denarju, temveč v funkcionalni obliki – država bo plačevala račune in položnice namesto prejemnika.

- podaljšanje vključitve v program javnih del z dveh na štiri leta za pripadnike romske skupnosti.

Vlada je na podlagi predlogov Olajeve delovne skupine naložila ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (Janez Cigler Kralj), pravosodje (Lilijana Kozlovič in Marjan Dikaučič) in notranje zadeve (Aleš Hojs), da v najkrajšem času pristopijo k pripravi sprememb in dopolnitev zakonov in jih pošljejo v obravnavo in sprejem vladi. Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (Simona Kustec) pa je naložila, da v najkrajšem času sprejme spremembe in dopolnitve podzakonskih aktov.

Preberite še:
Kako rešiti težave z Romi? Le s policijo in zahtevami županov zagotovo ne.

Olaj po brutalnem zločinu v Grosupljem ostal na položaju

Pri tem velja še enkrat opozoriti na datum poročila. Komisija je z delom končala decembra 2020. To pomeni, da so imeli ministri Janševe vlade na voljo leto in pol časa za preučitev oziroma sprejetje teh ukrepov, ki jih je Olaj v Demokraciji označil za "preudarne, strokovne in izvedljive". Tega niso storili. 

"Januarja bomo preverili, kako posamezna ministrstva udejanjajo naročilo," je konec decembra 2020 na družbenem omrežju X zapisal Olaj. Manj kot mesec dni zatem, januarja 2021, je postal generalni direktor policije. Še dva meseca pozneje, marca 2021, je prišlo do brutalnega zločina v Grosupljem, kjer je več pripadnikov romske skupnosti pri Grosupljem do smrti preteplo 77-letnega Stanislava Knafla.

Takrat Olaj ni ponudil odstopa. Dva tedna pozneje je policija prijela štiri osumljence, pozneje obtožence, ki jih je sodišče prve stopnje obsodilo na skupaj skoraj 38 let zapornih kazni, višje sodišče pa je sodbo razveljavilo. Razlog: v sodnem spisu ni bilo nobenega dokaza, da so bili res vsi štirje prisotni na kraju zločina. 

Pretep pred policijsko postajo v Novem mestu

Podobno je bilo, ko je Olaj zasedal najvišje položaje v novomeški policiji. Tam je skupaj preživel kar 18 let. V tem času beležimo več dogodkov, zaradi katerih so prebivalci širšega območja Novega mesta opozarjali, da se varnostno stanje tam poslabšuje. 

Junija 2005 sta v napadu z ročno bombo na romsko naselje Dobruška vas umrli 46-letna ženska in njena 21-letna hči. Novomeški kriminalisti, ki jih je takrat še vodil Olaj, so osumljence prijeli po več mesecih. Dve leti pozneje, aprila 2007, je kar pred policijsko postajo v Novem mestu prišlo do večjega pretepa med Romi, v katerem je bila ena oseba huje poškodovana. 

Pol leta pozneje je tedanji novomeški župan Alojz Muhič na okrogli mizi v Bučni vasi Olaju očital, da število kaznivih dejanj v občini narašča. Olaj je prisotne prepričeval, da to ne drži. 

Streljanje v Žabjaku, v Brezju "poka kot na fronti"

Medtem ko je predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc ugotavljal, da se je pod Olajem sodelovanje med policijo in Romi izboljšalo, je predstavnik krajanov Silvo Mesojedec reševanje romske problematike pod prvo Janševo vlado označil za "capljanje na mestu".

V poznejših letih, ko je novomeško policijsko upravo vodil Olaj, je bilo odmevnejših incidentov vse več. "V Brezju zadnje dni poka kot na fronti", "Romi napadli Mesojedca in novinarko", "Roma pred otrokoma grozila s pištolo novinarju in mu razbila nos", je le nekaj naslovov člankov iz obdobja 2010-2012. 

Marca 2011 je prišlo do streljanja v romskem naselju Žabjak, v katerem nobena oseba ni bila ranjena. Policija je prejela 20 klicev, nato pa na terenu "zbirala obvestila in ugotavljala okoliščine".