Na SDT so za necenzurirano.si pojasnili, da so v zadevi Trenta na okrožno sodišče v Ljubljani zaradi zlorabe položaja in pravic oziroma pomoči pri tem kaznivem dejanju vložili obtožnico zoper tri osebe.
To so po naših podatkih nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic, nekdanji direktor podjetja Eurogradnje Klemen Gantar in Janez Janša. Vsi trije so bili osumljeni že med sodno in kriminalistično preiskavo. Tožilstvo jim očita sodelovanje v nepremičninskih poslih, ki naj bi Janši na račun Imosa, danes propadlega gradbinca, prinesli okrog 110.000 evrov premoženjske koristi.
Gre za nov kamen v mozaiku ugotavljanja, kakšno je dejansko premoženje Janeza Janše in kako je prišel do njega. To vprašanje smo prvi odprli na Dnevniku, tik pred parlamentarnimi volitvami leta 2011, a Janša nanj nikoli ni znal prepričljivo odgovoriti. Dobro leto dni pozneje je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri Janši ugotovila za najmanj 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Specializirano državno tožilstvo (SDT) je proti Janši vodilo tudi finančno preiskavo. Leta 2017 je vložilo tožbo, s katero je zahtevalo odvzem za skoraj 400.000 evrov premoženja domnevno nezakonitega izvora. Toda zaradi ustavne odločbe, ki je razveljavilo del zakona o premoženju nezakonitega izvora, je leto dni pozneje tožbo umaknilo.
Preberite še:
Pri obrambi že nekaj let pomagajo osebe iz mreže SDS
Kaj je zadeva Trenta
Zdaj čaka Janšo obtožnica za posle iz marca 2005, ko je prvič vodil vlado. Takrat je Imos Janši za 236.100 evrov prodal trisobno stanovanje na Komenskega ulici v Ljubljani. Denar za kupnino je Janša dobil iz dveh virov:
1) Imosu je prodal manjše stanovanje v Neubergerjevi ulici v Ljubljani.
2) Še del denarja za kupnino pa je dobil s prodajo zemljišča v Trenti, ki ga je kupilo podjetje Eurogradnje, dva meseca pozneje pa je končalo v rokah Imosa. Tega posla Janša ni prijavil KPK.
Tožilstvo je jedro preiskave usmerilo v posle z zemljiščem v Trenti. Zanj je Janša prejel 131.200 evrov. To je po ugotovitvah izvedencev precej več od njegove tržne vrednosti. Gre namreč za 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka, je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, nikakor pa ne gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov.
Geodetska uprava je vrednost zemljišča pred leti ocenila na slabih 22.000 evrov, zdaj pa ga vrednoti na 15.000 evrov. V stečaju Imosa je bilo ovrednoteno na 18.000 evrov. Janša ga je leta 1992 še kot minister za obrambo kupil za 5500 evrov. Njegove navedbe, da ga je Imosu prodal po tržni ceni, saj da gre za eno najbolj atraktivnih lokacij v Trenti, je med sodno preiskavo ovrglo združenje sodnih izvedencev in cenilcev za gradbeno stroko (SICGRAS). Vrednost zemljišča je ocenilo na 15.000 evrov.
Kaj Janši očita tožilstvo
Zakaj je Imos prek obvoda, podjetja Eurogradnje, od Janše sploh kupil to zemljišče, nikoli ni bilo jasno. Janša je leta 2012 na zaslišanju pred KPK zatrjeval, da je na zemljišču "mogoče zgraditi okoli deset apartmajev in to je bil tudi (Imosov, op. a.) namen". Toda Imos nikoli ni zaprosil za spremembo namembnosti zemljišča.
SDT je zato že med sodno preiskavo Janši, Kastelicu in Gantarju očitalo, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje:
- Janša naj bi denar, ki ga je dobil od Eurogradenj, nakazal Imosu kot del kupnine za stanovanje.
- Gantar je za ta namen dal na razpolago račun Eurogradenj, na katerega so bila nakazana Imosova sredstva za nakup Janševih nepremičnin.
- Nato pa je denar nakazal na Janšev račun, Imosu pa parcele prodal za nesorazmerno visoko kupnino.
V istem obdobju je Imos na veliko posloval z državo. Med letoma 2003 in 2011 je ustvaril skoraj 110 milijonov prihodkov z državnimi posli, od tega največji del (69 milijonov evrov) v obdobju med letoma 2004 in 2008, ko je vlado vodil Janša. Največji del tega zneska, 43 milijonov evrov, je Imosu nakazalo ministrstvo za šolstvo, od tega večino v času Milana Zvera, zdaj evropskega poslanca SDS. Imos je zgradil tudi stavbo na Litostrojski cesti, v kateri ima sedež Nacionalni preiskovalni urad (NPU), med večjimi posli pa so takrat bili še inženiring pri gradnji pediatrične klinike, gradnja letališke postaje Brnik, gradnja Onkološkega inštituta, dela pri vzgojnoizobraževalnem centru Višnja Gora itd.
Kdo vse je prišel Janši na pomoč
Policija je ovadbo v zadevi Trenta vložila že leta 2013. Leto dni pozneje je postal pravnomočen sklep o uvedbi sodne preiskave, ki je zaradi pridobivanja različnih izvedenskih mnenj trajala kar pet let. Medtem je zemljišče v Trenti že dvakrat zamenjalo lastnika. Leta 2016 ga je iz Imosove stečajne mase za 127.000 evrov kupil nepremičninski trgovec Damjan Podjed, dve leti pozneje pa po 13.000 evrov višji ceni podjetnik Rok Rotovnik, ki se ukvarja z mrežnim marketingom.
Toda pomembno vlogo pri obeh nakupih so imeli po naših podatkih ljudje blizu SDS. Za Janševo obrambo je namreč ključnega pomena, da se z zemljiščem v zadnjih letih trguje po cenah, podobni tisti, po kateri ga je sam prodal Imosu. Le tako lahko ovrže sume, da je s poslom pridobil korist.
Damjan Podjed je tako zemljišče kupil na dražbi, kjer mu je ceno pomagal dvigovati Gregor Jeza, nekdanji vidni član SDS, ki je bil v obdobju Janševe vlade direktor družbe Hit Šentilj. Jeza je na dražbi sodeloval kot direktor podjetja Prima Immobilia, ki je leto dni pred tem na javni dražbi iz osebnega stečaja Roka Snežiča kupilo vsa tri njegova stanovanja v Mariboru in Fiesi. Nato jih je preprodalo Iztoku Snežiču, bratrancu Roka Snežiča, danes Janševega svetovalca za področje davkov.
Z Gregorjem Jezo je po naših podatkih povezan tudi Rok Rotovnik, sedanji lastnik zemljišča v Trenti. Njuna stična točka je Slovaška. Od oktobra lani je namreč Rotovnik član nadzornega sveta tamkajšnjega podjetja LTH, ki ga je do lani vodil Jeza. Kdo so dejanski lastniki slovaškega podjetja in s čim se ukvarja, uradno ni mogoče preveriti. Kje je Rotovnik našel denar za nakup zemljišča v Trenti, ni znano. Ob nakupu je dejal, da želi na zemljišču v Trenti postaviti "glamping" hiške. Za to bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga ob veljavnem prostorskem načrtu ne more dobiti.
