Na Darsu so po izbruhu nove afere s posli avtovleke znova začeli razmišljati o tem, da poškodovanih in okvarjenih tovornjakov z avtocest ne bi več odstranjevali zunanji izvajalci.
Po naših informacijah naj bi namreč na Darsu preverjali možnost, da bi to dejavnost opravljali sami. Še prejšnji teden so nas sicer iz državne družbe, ki jo vodi Andrej Ribič, prepričevali, da kaj takega ne bi bilo mogoče. Razlog: previsoki stroški. Pri tem so se sklicevali na študijo, ki je ugotovila, da bi bilo za Dars finančno najugodnejše, če bi za dejavnost avtovleke podelil koncesijo.
Vmes so pripravljali vse potrebno za objavo novega razpisa za podelitev koncesij. Toda zdaj na Darsu ploščo spet obračajo. Kaj kažejo njihove študije? Česa ne upoštevajo? In koliko je vreden posel z odstranjevanjem tovornjakov?
Preberite še:
To je amandma na škodo voznikov, za katerega naj bi Nina Zidar Klemenčič dobila uro Rolex
Kdo vse dela za Dars
Dars za odstranjevanje poškodovanih in pokvarjenih vozil trenutno najema več zunanjih izvajalcev. Draganović in Avtovleka Jerneja Kopitar s.p. imata vsak štiri odseke. Med podjetji, ki obvladujejo več sklopov, sta še Assistance Coris, ki ga vodi Matej Pajnič, in Avtovleka Požar storitve, oba s številnimi podizvajalci.
Računov za opravljene storitve ne poravna Dars, temveč tovornjakarji. Tem lahko podjetja zaračunajo storitve na podlagi uradnega cenika, objavljenega na spletni strani Darsa. Ena ura "pomoči na cesti" za tovorna vozila in avtobuse stane 92 evrov (brez DDV), prevoz vozila blizu 150 evrov, vleka s specialnim vozilom pa od 207 evrov do 264,5 evra. Za delo v nočnem času in ob vikendih se lahko obračuna do 30-odstotni dodatek.
Ob vsem zunanji izvajalci zaračunavajo tudi "parkirnino". Hramba tovornega oziroma kombiniranega vozila na njihovem varovanem območju stane 50 evrov (brez DDV) na dan. Račun ene intervencije lahko tako pride nekaj sto evrov, pa tudi več tisoč evrov.
Preberite še:
Afera avtovleka: zakaj Dars raje najema Draganovića, kot da bi sam odvažal tovornjake
Na dan v povprečju po tri intervencije
Na Darsu so nam pojasnili, da je bilo v letu 2022 opravljenih okoli 900 takšnih intervencij, v povprečju torej dobre tri na delovni dan. Koliko prihodkov zunanji izvajalci ustvarjajo z odstranjevanjem tovornih vozil, uradno ni mogoče ugotoviti. Vsi se več ali manj ukvarjajo tudi z drugimi posli, kar zamegli pregled nad temi storitvami.
Iz podjetja Draganović so včeraj sporočili, da "dejavnost avtovleke v našem celoletnem prometu predstavlja samo dva odstotka prihodkov". Kot so razkrili, je to okoli 520 tisoč evrov. Koliko od tega predstavlja dobiček, ni znano.
Dolgo časa nanj letijo tudi očitki o spornih praksah. V tedniku Reporter so leta 2021 pisali o tem, kako je podjetje v lasti Enesa Draganovića "mastno služilo z Darsovo koncesijo za avtovleko na štajerski avtocesti ter se otepalo obtožb odiranja tovornjakarjev in drugih voznikov".
Opisali so primer romunskega voznika, ki mu je na tovornjaku odpovedala pnevmatika, a je sam ni mogel zamenjati. Poklical je podjetje Draganović, kjer so mu pojasnili, da ga bo to stalo približno od 60 do 80 evrov za uro. Na koncu je račun znašal okrog 450 evrov.
Preberite še:
Afera sodna stavba: milijonska nagrada za pomoč Nine Zidar Klemenčič?
Študija: avtovleka bi stala 9 milijonov, zaposlili bi 100 ljudi
Tudi v sekciji za promet na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenju za promet na Gospodarski zbornici Slovenije so v preteklosti opozarjali na sporne prakse pri odvozu tovornih vozil. Prav zato so na Darsu leta 2023 začeli preigravati možnosti, da bi ukinili zunanje izvajalce in sami prevzeli dejavnost avtovleke.
Ko je Valentina Hajdinjaka na čelu Darsa zamenjal David Skornšek, so v družbi naročili študijo izvedljivosti vzpostavitve odstranjevanja osebnih in tovornih vozil. Izvedlo jo je podjetje KF Finance in zanjo prejelo 39.850 evrov. "Študija je pokazala, da je finančno najugodnejša oblika izvajanja dejavnosti odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil z maso nad 3.500 kg s podelitvijo koncesije," so nam pojasnili na Darsu.
Kot so navedli, bi morali za samostojno izvajanje teh storitev v nakup opreme vložiti devet milijonov evrov. "Ob tem bi bilo treba dodatno zaposliti približno 100 ljudi samo za izvajanje intervencij, ki bi zagotavljali 24-urno dežurstvo vse dni v letu," so dodali.
Na Darsu so izpostavili še, da bi bil denarni tok iz poslovanja (EBITDA) v obdobju 2025-2030 nižji za več kot 14 milijonov evrov, torej za dobra dva milijona evrov letno.
Te številke so sicer v primerjavi z Darsovim poslovanjem smešno nizke. Lani je družba ustvarila rekordnih 583 milijonov evrov prihodkov in 153 milijonov evrov čistega dobička. EBITDA je znašal kar 403 milijone evrov. Konec leta 2023 je imel Dars za kar 401 milijon evrov bančnih depozitov in skoraj 72 milijonov evrov na bančnih računih.
Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
Bi Dars res delal minus v poslu, za katerega se zasebniki tepejo?
Toda na mestu je vprašanje, ali so na Darsu res dobro preučili vse možnosti in finančne posledice.
Primer: če bi se na Darsu odločili, da bi avtovleko opravljali sami, bi res morali kupiti dodatna vozila, ki jih še nimajo, in zaposliti voznike in druge zaposlene za neprekinjeno izvajanje teh storitev. To bi jim, kot ugotavljajo na Darsu, prineslo dodatne stroške. A ta dejavnost bi jim obenem prinašala dodatne prihodke, ki sedaj ostanejo zunanjim izvajalcem.
Ti z njo očitno ustvarjajo visoke dobičke. Težko si je namreč drugače razložiti dejstvo, da smo pri poslih z avtovelko že več let priča srditim spopadom med ponudniki.
Dars sicer uradno že zdaj postavlja pravila igre, torej določa seznam najvišjih cen, ki jih lahko zaračunajo zunanji izvajalci, ob tem pa skrbi za nadzor nad njihovimi storitvami. Toda v praksi očitno prihaja do zlorab. To pa pomeni, da zunanji izvajalci ustvarjajo bistveno višje prihodke, kot bi jih smeli glede na Darsova pravila.
Spet drugo vprašanje, kako razkošno so na Darsu zastavili projekt lastne avtovleke. Bi res morali zaposliti 100 ljudi ob dejstvu, da bi ti skupaj morali v povprečju dnevno opraviti dobre tri intervencije, torej vsakih sedem ur eno? Prav tako ni jasno, ali so na Darsu razmišljali o tem, da bi lastno avtovleko testno organizirali zgolj na enem od odsekov, s čimer bi hitro dobili realni vpogled v ekonomiko tega posla.
Podjetja, s katerimi ima Dars podpisane pogodbe in skrbijo za odvoz vozil na posameznih odsekih, dosegajo zavidljive rezultate. Večina jih ustvarja dobičke, ki se jih ne bi sramovale finančne družbe.
Tako je podjetje Draganović v letu 2023 ustvarilo 11,5 milijona evrov prihodkov. Toda le manjši del tega je na račun avtovleke. Na domačem trgu je ustvarilo le 1,8 milijona evrov prihodkov. Ob tem je imelo predlani kar 2,5 milijona evrov čistega dobička.
Avtovleka Kopitar, ki deluje na štirih odsekih, je imelo v istem času 1,67 milijona evrov prihodkov in kar 334 tisoč evrov dobička. Takrat je zaposlovalo 11 ljudi. Ostali izvajalci so bistveno manjši oziroma opravljajo storitve za Dars s pomočjo podizvajalcev.
