Že dober teden dni v javnosti odmeva novo nadaljevanje afere Dars. Na Pop TV so namreč objavili telefonske pogovore, ki naj bi razkrivali "potencialno koruptivno omrežje" okrog odvetnice Nine Zidar Klemenčič. To naj bi imelo ključno vlogo pri dogovorih o donosnih poslih z avtovleko na slovenskih avtocestah.
Najmočnejši igralec na tem področju je Enes Draganović, ki za Dars opravlja storitve avtovleke, že vrsto let pa se otepa očitkov o odiranju tovornjakarjev, ki jih sam zanika. Po navedbah Pop TV se je Draganović s posredovanjem Odvetniške družbe Zidar Klemenčič, ki je pravno zastopala Dars, znebil glavnega konkurenta – podjetja Žonta, ki je v lasti Sama Feštajna.
Toda v posnetkih, ki jih je objavil Pop TV, je govora tudi o spremembi zakonodaje, ki je šla na roke Draganoviću. "Ob štirih je blo potrjen v parlamentu. Ob petih .. Skupi sta se peljala do urarne, tam, ko prodajajo rolexe," je Luka Založnik, nekdanji zasebni partner Zidar Klemenčič, v posnetku razlagal Feštajnu. Od Draganovića naj bi, tako Založnik, prejela uro, vredno 28 tisoč evrov. To je Nina Zidar Klemenčič že minulo nedeljo zanikala. Poudarila je, da se z Draganovićem osebno ne pozna, enako je za oddajo Tarča zatrdil Draganović.
Do zdaj ni bilo javno znano, o čem točno je govoril Založnik. Kot razkrivamo danes, pa je šlo za prenovljeni zakon o cestah, ki ga je koalicija Janeza Janše potrdila v zadnjih tednih mandata. Tik pred tem je v nenavadnih okoliščinah vložila amandma, ki je šel izrazito v škodo vseh voznikov osebnih vozil in v korist zunanjim izvajalcem avtovleke, torej tudi Draganoviću.
Kaj vse se je dogajalo v popoldnevu, o katerem v posnetku govori Luka Založnik? Kdo je avtor amandmaja, ki je Draganoviću odpiral vrata do novih poslov? In kdo ga je sploh prinesel v parlament?
Preberite še:
Afera avtovleka: zakaj Dars raje najema Draganovića, kot da bi sam odvažal tovornjake
Sporni "Draganovićev" amandma skrili med 78 ostalih
Novi zakon o cestah so januarja 2022, tri mesece pred volitvami, pripravili na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga je takrat vodil Jernej Vrtovec (NSi). Kot je razvidno iz dokumentacije, je šlo za popravke 12 let starega zakona in uskladitev z evropskimi predpisi. Janševa vlada ga je sprejela v začetku februarja 2022. Na zahtevo vodje poslanske skupine SDS Danijel Krivec ga je tedanji predsednik državnega zbora Igor Zorčič uvrstil na zadnjo izredno sejo v začetku aprila.
Nato so sledili nenavadni zapleti. V ponedeljek, 4. aprila 2022, ko je bila Slovenija že sredi volilne kampanje, je predlog zakona obravnaval parlamentarni odbor za infrastrukturo. Toda le pol ure pred sejo so tri stranke koalicije (SDS, NSi in Konkretno) nanj vložile neverjetnih 79 amandmajev, ki so jih pozneje tudi potrdile.
Pri skoraj vseh amandmajih je šlo za manjše popravke, na katere je opozorila zakonodajno pravna služba državnega zbora. Z eno izjemo.
Pri 7. členu zakona je namreč prišlo do pomembne vsebinske spremembe. Predstavnica parlamentarne službe je opozorila, da gre za povsem novo besedilo, v novi različici člena pa niso upoštevani popravki, predhodno dogovorjeni z ministrstvom. Prevedeno: nekdo je nekaj minut pred sejo spremenil že usklajeno besedilo amandmaja.
Preberite še:
Afera sodna stavba: milijonska nagrada za pomoč Nine Zidar Klemenčič?
Ne bi odvažali le tovornjakov, ampak tudi osebna vozila
Za kaj je šlo? Po prvotnem predlogu člena, ki ga je potrdilo ministrstvo, bi lahko zunanji izvajalci avtovleke, torej Draganović in ostali, kot koncesionarji v imenu Darsa odstranjevali le poškodovana ali pokvarjena vozila, težja od 3,5 tone.
Toda pozor: z novo različico člena, ki se je pojavila tik pred sejo, pa se je to razširilo na vsa vozila, torej tudi na osebne avtomobile. To bi Darsovim zunanjim izvajalcem na stežaj odprlo vrata do dodatnih prihodkov.
Dva dni pozneje, 6. aprila 2022, je državni zbor na izredni seji sprejel zakon s spornim amandmajem. To se je zgodilo, četudi so poslanci vedeli, da prinaša "monopolizacijo odstranjevanja osebnih vozil". Na to so jih, kot izhaja iz zapisnika razprave, opozorili v Listi Marjana Šarca (LMŠ), ki je vložila svoj amandma, a ni bil sprejet.
Malo pred 17. uro je bilo na sporedu glasovanje. Zakon je dobil glasove 42 poslancev SDS, NSi in Konkretno. "Ob štirih je blo potrjen v parlamentu. Ob petih .. Skupi sta se (Draganović in Zidar Klemenčič, op. a.) peljala do urarne, tam, ko prodajajo rolexe," je Založnik pozneje govoril Feštajnu.
Kot že omenjeno, je Zidar Klemenčič te navedbe za Pop TV pred tednom dni zanikala. Še prej je Založnika v javnosti poskušala predstaviti kot neverodostojno pričo, od katere je Feštajn želel izvleči informacije o njenem zasebnem življenju.
Toda v vsej zgodbi bega ena podrobnost: kako je Založnik, ki po lastnih besedah ni vedel ničesar o poslih Nine Zidar Klemenčič, skoraj do ure natančno vedel, kaj se je aprila 2022 dogajalo v parlamentu?
Preberite še:
Afera sodna stavba: Vežnaverjev financer si je kupil 30-metrsko jahto
Je amandma prinesel Gregor Perič? Sam se dogajanja ne spomni.
Sprejetemu zakonu so ostro nasprotovali Slovensko zavarovalno združenje, Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in Združenje za promet na Gospodarski zbornici Slovenije (GSZ). Z njimi sta se takrat strinjala tudi Vrtovec in Valentin Hajdinjak, tedanji predsednik uprave Darsa iz vrst NSi, ki sta že v nedeljo, 10. aprila 2022, napovedala takojšnjo spremembo zakona.
A kako je vanj prišel sporni "Draganovićev" amandma? Kot že omenjeno, so ga, neopazno skritega med 78 ostalimi amandmaji, uradno predlagali trije vodje poslanskih skupin tedanje koalicije: ob Krivcu (SDS) še Jožef Horvat (NSi) in Gregor Perič (Konkretno).
Neuradne informacije, da je sam prinesel sporni amandma, smo v petek preverjali pri Periču, ki je od lani član SDS. V kratkem pogovoru nam je dejal, da se dogajanja ne spomni. Spomladi 2022 je sicer Perič na parlamentarnih volitvah kandidiral na listi Povežimo Slovenijo. In to skupaj z mamo Sebastjana Vežnaverja, tesnega Draganovićevega poslovnega partnerja, ki ga je Nina Zidar Klemenčič pozneje zastopala pri sporni prodaji sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani državi.
Da je z Vežnaverjem že vrsto let prijatelj, je za Pop TV potrdil tudi generalni sekretar NSi Robert Ilc. Toda kje je sporni amandma sploh nastal? Kot je razvidno iz dokumentacije, ki so jo objavili na Pop TV, se je s predlogom zakona v dneh pred njegovim sprejetjem v parlamentu na veliko ukvarjala tudi Odvetniška družba Zidar Klemenčič.
Preberite še:
Žibert ne pove, ali pozna Vežnaverja. Kaj vse je iskala policija?
Kdo vse je pri sodni stavbi pobral milijone?
Kaj razkriva dokumentacija, ki jo je objavil Pop TV
Med 28. in 30. marcem 2022 sta tako dva odvetnika iz te pisarne opravila več sestankov s tedanjim vodstvom Darsa. Opravila naj bi pregled predloga zakona, pregled opcij za vložitev predloga amandmaja in tudi njegovo pripravo. Odvetniška družba Zidar Klemenčič je Darsu za svoje delo v tem obdobju zaračunala 19 ur storitev. Račun je izstavila 31. marca, torej le nekaj dni pred sejo.
Toda iz neznanega razloga Dars nikoli ni predlagal nobene spremembe zakona. Viri blizu Hajdinjaka so nam zatrdili, da sam za sporni amandma pred sprejetjem končne različice zakona ni vedel.
Prav zaradi spornega 7. člena je pozneje državni svet na zakon vložil veto. Predstavniki tovornjakarjev na čelu s Petrom Piškom so opozarjali na sporne prakse pri odvozu tovornih vozil: da izvajalci zaračunavajo precej večje število ur od dejansko opravljenih; da odvozi trajajo nerazumno dolgo; da izvajalci vozila nasilno odpeljejo tudi pri okvarah, ki bi jih vozniki lahko odpravili sami.
O zakonu je tako morala glasovati nova koalicija pod vodstvom Gibanja Svoboda. Ta je zakon ponovno izglasovala, a se obenem zavezala, da ga bo takoj, ko bo možno, popravila in odpravila sporni člen. To se je marca 2023 tudi zgodilo. Pojasnila Darsa, Odvetniške družbe Zidar Klemenčič in drugih vpletenih, za katere smo zaprosili v petek, bomo objavili, ko jih prejmemo.
