Dars premagal Alenko Bratušek, cena hitre ceste do Koroške gre v nebo.

Cena ključnega odseka hitre ceste do Koroške bo znašala najmanj 400 milijonov evrov. To je končni epilog več tednov trajajočih pogovorov med državno Družbo za avtoceste (Dars), ki gradi hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem, in ministrstvom za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. 

Ta je v zadnjih tednih nasprotovala načrtovani podražitvi projekta, ki so ga še leta 2022 na Darsu ocenjevali na 269 milijonov evrov (brez DDV). Letos so zanj predvideli okrog 370 milijonov evrov, torej dobrih 100 milijonov evrov več. To pa ni bilo dovolj za konzorcij domačih gradbincev na čelu s Kolektorjem CPG, ki je po izločitvi turškega Cengiza edini ostal v igri za posel. Odsek je namreč pripravljen zgraditi za skoraj 400 milijonov evrov, torej še dodatnih 30 milijonov evrov več.

In kot kaže, je Dars, ki ga vodi Andrej Ribič, na to tudi pristal. Kot so včeraj potrdili v tem državnem podjetju, imajo po novem za projekt na Koroškem zagotovljenih 397,75 milijona evrov. Natanko tolikšna oziroma zgolj za nekaj tisoč evrov nižja naj bi po naših neuradnih informacijah bila ponudba domačih gradbincev, ki jo morajo ti oddati danes do 9. ure. 

Kaj vse se je v zadnjih dneh dogajalo v zakulisju boja za državne cestne milijone?

Preberite še:
Domači gradbinci stiskajo Dars: bo ključni odsek ceste do Koroške dražji za 130 milijonov?

Še v začetku aprila jih je javno oštevala

Še v začetku tega meseca je kazalo, da bo projekt na Koroškem prelomna točka v odnosih med Alenko Bratušek in domačimi gradbinci.

Že takrat so namreč nadzorniki Darsa, ki jim predseduje Andrej Šušteršič, želeli prižgati zeleno luč za podpis pogodbe z Kolektorjem CPG. Vendar so tik pred tem dobili klic nezadovoljne ministrice. Odločitev pa je bila naposled preložena. Le nekaj dni pozneje je Bratušek prvič v tem mandatu začela javno oštevati gradbince. 

Pozvala jih je, "naj se ne zaplezajo" pri projektih in da pričakuje izvedbo del "v okviru finančnih sredstev, zagotovljenih za izvedbo projekta". "Ministrica Bratušek verjame, da bosta tako poslovodstvo kot nadzorni svet ravnala gospodarno, učinkovito in odgovorno do prebivalcev Koroške," so takrat sporočili iz njenega kabineta.

Preberite še:
Razkrivamo: tako lokalni veljaki kupujejo zemljišča na koroški hitri cesti

Zdaj je ministrica obrnila ploščo

Toda infrastrukturna ministrica, ki je pred manj kot dvema tednoma opozarjala domače gradbince, da ne bo več prenašala aneksov in astronomskih podražitev projektov, še preden se ti sploh začnejo, je hitro obrnila ploščo in popustila. 

Po naših informacijah naj bi jo v to, da dovoli 30 milijonov evrov višjo ponudbo prepričali na Darsu. Tam naj bi ji razložili, da bi razveljavitev razpisa in objava novega celoten projekt zamaknila vsaj za leto dni. Ob tem pa ni izključeno, da bi samo zaradi tega prišlo do dodatnih podražitev zaradi rasti cene gradbenih materialov in stroškov dela.

Junija lani je sicer Bratušek napovedala, da bo odsek tretje osi med Velenjem in Slovenj Gradcem zgrajen do junija leta 2028. Dodatni zapleti pri izboru izvajalca gradbenih del pa bi resno ogrozili te roke.

Preberite še:
Turki na drugem tiru prelisičili slovenske podizvajalce, ki so ostali brez plačila

Izločili Turke, ostal je samo še domači konzorcij

Da se bo gradnja odseka med priključkom Gaberke, severno od Velenja, in priključkom Podgorje, ki leži južno od Slovenj Gradca, močno podražila, nam je že pred mesecem dni zatrdilo več virov blizu Darsa in gradbenih krogov. Za to sta dva ključna razloga.

Prvi je pomanjkanje konkurence. Na Darsu so javni razpis za gradnjo sklopa E - Velunja še v času, ko je družbo vodil Valentin Hajdinjak, zasnovali v dveh fazah. V prvi je Dars ocenil, kateri gradbinci so sposobni posel izpeljati, ti pa bi nato oddali končne ponudbe. Toda na Darsu so se v nasprotju s prvotnimi pričakovanji pogajali le z enim ponudnikom. 

Sprva sta bila v igri dva. Poleg konzorcija, ki ga vodi Kolektor CPG, se je prijavil turški gradbinec Cengiz, ki so ga pred tem na Darsu izbrali za gradnjo druge cevi predora Karavanke. Pri projektu koroške hitre ceste so se odločili drugače. Tako Turkom niso priznali sposobnosti za nadaljnje sodelovanje v razpisu.

Dopolnjevati so morali gradbeno dovoljenje

Drugi razlog so zapleti z gradbenim dovoljenjem, kar je zamaknilo začetek gradbenih del. Konec leta 2022, ko so izpeljali prvo fazo razpisa in jo uspešno zagovarjali v pritožbenem postopku pred državno revizijsko komisijo, so bili na Darsu in ministrstvu za infrastrukturo prepričani, da bodo že v nekaj mesecih izbrali izvajalca gradbenih del in se z njim dogovorili o ceni. Toda to se ni zgodilo. 

Na ministrstvu za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak, so Dars v obdobju, ko bi morala družba izbirati izvajalca gradbenih del, pozvali k dopolnitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Problem je nastal zaradi spremenjenih kart poplavne ogroženosti, zaradi česar so morali popravljati že izdelane študije. 

Junija lani je vendarle postalo pravnomočno delno gradbeno dovoljenje, ki obsega večino sklopa. Takrat so na Darsu napovedovali, da bodo izvajalsko pogodbo sklenili pozno jeseni. A tudi ta časovnica se je zamaknila. Na koncu se je začelo zapletati še glede končne cene.