Šešok, ki bi nam dal 400 evrov plače, zdaj pravi, da smo Severna Koreja

"Znižajmo termostat in zategnimo pas, pa nam bo vsem bolje!" - po Evgenu Juriču, slovenskem humoristu, satiriku, pisatelju in novinarju (1937-2025)

Branilci slovenskega gospodarstva so ponovno na okopih. Postavljajo barikade, vpijejo, kako je podjetnikom hudo, in pišejo članke, v katerih častijo sosednjo Hrvaško. Po besedah Dušana Šešoka, enega od kapitalističnih aktivistov, smo poleg Severne Koreje in Venezuele celo zadnja komunistična država na svetu.

Nekdo, ki je obogatel s tem, da je bil ob pravem času na pravem mestu in izvedel tajkunski prevzem komunističnega podjetja, bo že vedel, kaj je to komunizem. Ko je bilo rdečkarskih časov konec in se je družbeno premoženje začelo prodajati, je bil Šešok na pravem mestu in kupil podjetje, ki mu sedaj prinaša kruh, pogačo, vino in občasne podjetniške nagrade. Kupi lahko tudi kak članek o tem, kako je na Hrvaškem lepo, saj je nagrado dobil prav tam.

Preberite še:
Davčni narobe svet: naša gospodinjstva subvencionirajo lastnike kapitala

Vsi srečni in zadovoljni, razen tistih, ki niso med najbogatejšimi

Silni gospodarski uspehi pri sosedih so seveda posledica povsem drugačne politike, ki favorizira bogatejše. Delavci tam so cenejši in davčno breme je usmerjeno stran od plač. Davek na dodano vrednost (DDV), oziroma z drugimi besedami Država dosti vzame (DDV) je na Hrvaškem še višji kot v Sloveniji in ta davek plačujejo predvsem potrošniki, torej delavci. Kot smo že pisali, je celotno davčno breme na Hrvaškem v resnici višje kot v Sloveniji, ampak na način, ki koristi najbogatejšim.

Višjo plačo tako imenovani podjetnik izkoristi za investicije, država si odreže svoj kos pogače in tako so vsi srečni in zadovoljni. Razen  90 odstotkov prebivalcev in ti ne štejejo, ker ne morejo zakupiti panojev ob cesti.

Točno to je tudi cilj tako imenovanih podjetnikov, ki hvalijo Hrvaško in nas primerjajo s Severno Korejo. Cilj je Slovenija, v kateri je lepo biti bogat in dobro povezan s politiko. Kaj se dogaja za obzidjem naše vile, pa niti ni važno. Je vsaj ceneje dobiti kako brhko sobarico ali dve.

Šešok prevzel državno podjetje in iz njega iztisnil denar

Če smo pošteni, Šešok ni podjetnik. Ni bil ključna oseba pri dvigu Iskre in iz nje ni naredil čudeža. Je nekdo, ki je bil ob pravem času na pravem mestu, da je znal izkoristiti obdobje privatizacije. Kupil je solidno državno podjetje in iz njega pravočasno iztisnil dovolj kapitala, da je prevzem odplačal še pred nastopom finančne krize leta 2008. Njegov prispevek k blagostanju v državi je manjši od prispevka zmagovalca Eurojackpota iz Žalca, zaradi katerega imamo tam slavno fontano piva.

Kaj si Šešok misli o navadnih ljudeh, je jasno in glasno povedal že ničkolikokrat. Pred nekaj leti je denimo zagovarjal plače po 400 evrov, da se delavci "dokažejo". Komu in zakaj, ni znano. Isti heroj zdaj trdi, da moramo ukrojiti davke tako, da bo on imel veliko več in bodo njegovi delavci dobili kak dodaten evro. Vse to bo, tako Šešok, dobro zanje.

Politike je treba menjati enako redno kot otroške plenice in iz istih razlogov. Podobno velja tudi za politično propagando, ki mora učinkovito prestrašiti. Drugače ljudje ne bodo pomislili, da morda pa sveta ne bo konec, če bomo še naprej gledali to ali drugo vlado, ki ne pleše po taktih tako imenovanih podjetnikov. Ker priseljenci že skoraj desetletje niso več pereč problem, se je začela kampanja o gospodarstvu in sposobnosti.

Ko zmanjka argumentov, privlečejo iz naftalina komuniste. Še pomnimo, kako so nedolgo nazaj k nam stopale karavane priseljencev, ki nam bodo posilile koze in pokradle cele vasi? Dan po volitvah so izpuhtele v zrak in se niso vrnile. Zdaj ne vžgejo več, kakšne dodatne ekstremne krize tudi ni na vidiku, zato so se zatekli h komunistom. Kogar ne marajo, je zanesljivo komunist.

Plakati, ki jih financira odvetniška pisarna z Dunaja 

Volilna kampanja v Sloveniji po zakonu traja mesec dni in do volitev je še več kot pol leta, toda v resnici je kampanja za odrešitev Slovenije iz hudih muk človeka vrednega življenja za vse v teku že vsaj dve leti. Novi in novi plakati, ki jih financira neka anonimna odvetniška hiša z Dunaja, satelitske stranke, plačani članki, ki padejo na vsako slabo novičko kot trop sestradanih hijen na svežo podjetniško gazelo, so vse del kampanje, da se k nam vrne pomlad.

Zmotno bi bilo misliti, da imajo ljudje, ki so na vprašljiv način bajno obogateli in so znani po izkoriščanju delavcev, v mislih dobrobit svojih zaposlenih, ko govorijo o reformah in nas primerjajo s Hrvaško. Kogar skrbijo zaposleni, je znan po nadpovprečnih plačah in udeležbi zaposlenih pri dobičku. Ne govori, da so višji prejemki zaposlenih stalinizem.

Najbolj preseneča, da pogosto sploh ne gre za retoriko. Nekateri tako imenovani podjetniki resnično mislijo, da jim nasproti stojijo komunisti, ki jim bodo nacionalizirali in ekspropriirali trdo priborjeno lastnino, ki so jim jo ti isti (post)komunisti pred leti prodali pod ceno. Kdor je dušo prodal Partiji in jo potem izdal, težko verjame, da je ni več in da smo z rdečo zvezdo resnično že opravili.

To hočejo: sebi vse, drugim nič

Neiskrenost, laži, potvarjanja in projekcija so sržika in duša vsega, kar simbolizirajo Šešok in njegovi zavezniki. Ko bi zavzeli oblast, bi državo podredili sebi in s pomočjo denarja in izkrivljene oblasti rinili naprej svojo verzijo "resnice", kako nam je v povprečju vsem zelo lepo. Če sto ljudi v vasi zasluži povprečno sto tisoč evrov letno, se to res sliši zelo lepo. Toda če eden od njih zasluži deset milijonov evrov, medtem ko ostali tolčejo minimalca, takšna vas ne bo kaj prida srečna.

To je cilj, h kateremu stremi Šešok, vleče Štrancar in po čem hlepi Tomašič in ostali v desni "podjetniški" sferi. Sebi vse, drugim nič, mi kmetavzi pa naj bomo srečni, da smemo delati za njihovo bogatijo. To je znan recept iz držav, kjer so nekoč imeli komunizem. Najbolj znana je menda Rusija, kjer imajo sedaj ta čudoviti antikomunizem. Imajo točno tisto, kamor nas vlečejo. Ni čudno torej, da nekaj skrajno desnih strank vedno bolj odkrito zagovarja odmik od EU in Nata in včasih celo omenijo sodelovanje s Putinom.

Sedanjost in preteklost imata usodo, toda usoda prihodnosti še ni spisana. Pomembno je pravočasno sprevideti, kakšno prihodnost nam nekdo ponuja in jo ukrojiti zase. Oni to že počno.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.