Aretirana okoljska inšpektorica ni opazila reke komunalnega blata #foto

Okoljska inšpektorica Mojca Križe, ki so jo kriminalisti pridržali med sredinimi hišnimi preiskavami v komunalnem podjetju Kostak iz Krškega, je pri pregledu sumov nepravilnosti na njegovi deponiji očitno prezrla tudi večje količine nezakonito odloženega komunalnega blata.

To razkrivajo nove fotografije, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si. Na njih je ob južnem robu Kostakove deponije v naselju Spodnji Stari Grad mogoče opaziti manjšo reko črne goste tekočine, ki se zliva v vodno zajetje na deponiji. Ta je skrita za nasipom, zato je s ceste ni mogoče opaziti. Jasno pa je vidna iz zraka. 

Po barvi, gostoti in videzu je zelo verjetno, da gre za komunalno blato. Enako meni več naših sogovornikov, ki smo jim pokazali te fotografije. 

Preberite še:
NPU pridržal tudi okoljsko inšpektorico, ki je pregledovala Kostak

Voda, ki smrdi po fekalijah

Našli smo še en indic, ki kaže na prisotnost komunalnega blata. Na spodnjem videoposnetku, posnetem letos poleti, je vidno, kako na Kostakovi deponiji plastične odpadke "hladijo" z vodo zato, da preprečijo potencialne samovžige. Toda pozor: voda, ki teče iz škropilne naprave, je zelo temne barve, po pričevanju krajanov pa ima močan, neprijeten vonj po fekalijah . 

Gre za običajen znak onesnaženja vode s komunalnim blatom. Zakaj je to pomembno? Ker komunalnega blata po okoljski zakonodaji na deponiji pri Krškem nikoli ne bi smelo biti. Gre namreč za ostanek, ki nastane pri čiščenju odpadnih voda v čistilnih napravah. Zaradi prisotnosti težkih kovin in drugih škodljivih snovi ga ni mogoče enostavno odložiti, temveč mora biti pravilno obdelano. 

Ker je strošek tega visok, ni presenečenje, da so prav z nezakonitim odlaganjem komunalnega blata povezani nekateri najodmevnejši primeri okoljskega kriminala pri nas. 

Preberite še:
Inšpektorji pod zemljo našli smeti s fotografij, ki smo jih objavili na necenzurirano.si 

Fotografije posneli štiri dni pred obiskom inšpektorice

Tu pridemo do bistva zgodbe: fotografije, ki jih objavljamo danes, so bile posnete 2. junija 2024. 

Le štiri dni pozneje, 6. junija, je Kostakovo deponijo v Spodnjem Starem Gradu obiskala inšpektorica Mojca Križe, sicer začasna vodja območne enote inšpekcije za okolje v Novem mestu. Razlog: prijava suma nezakonitega zakopavanja smeti, ki jo je inšpektoratu maja 2024 odstopila policija. 

Poročali smo že, da inšpektorica ob pregledu deponije ni ugotovila, da bi bilo karkoli narobe, čeprav so se ti sumi pozneje potrdili. Zapisnik njenega pregleda namreč razkriva, da se je v veliki meri zanesla na zagotovila ljudi iz Kostaka. 

Ti so inšpektorici zatrjevali, da odpadke po območju premikajo zaradi del na gradbišču. Nato je inšpektorica, tako zapisnik, opravila "vizualni pregled" lokacije. In "ugotovila, da zavezanec ne zakopava odpadkov, temveč jih samo odmika glede na potreben prostor za gradnjo novega centra". Ker inšpektorica ni opazila nepravilnosti, je postopek zaključila. Enako so se odločili na novomeški policijski upravi. 

Preberite še:
Afera odpadki: inšpektorji našli zakopane smeti. Kaj je odkril nadzor nad delom policije?
Sumi okoljskega kriminala končali v predalu. In nekdo je vedel, da se bo to zgodilo.

Policija: Osumljencem pomagala uradna oseba inšpekcijskega organa

Kmalu zatem so se pojavili indici, da inšpektorica svojega dela ni opravila temeljito. Na necenzurirano.si smo objavili fotografije, iz katerih je razvidno, da je sume nedovoljenega zakopavanja odpadkov v Kostakovem centru preverjala kar iz avtomobila. V levem spodnjem kotu fotografije, ki jo je ob pregledu posnela inšpektorica, je vidno avtomobilsko ogledalo.

Toda nove fotografije bi lahko dokazovale, da v Kostaku, ki ga vodi Miljenko Muha, niso skušali prikriti le nezakonito zakopanih smeti, ampak tudi večje količine komunalnega blata. 

Tega inšpektorica iz avtomobila ni mogla opaziti, ker se nahaja med zunanjim in notranjim nasipom deponije. A zgodba bi bila drugačna, če bi inšpektorica med pregledom sprehodila nekaj deset metrov na območju deponije in stopila na notranji nasip.

Kot smo že poročali, je Mojca Križe ena od petih osumljenih v preiskavi NPU. "Osumljene osebe so organizirano zbirale, predelovale in odstranjevale odpadke tako, da so jih odložili v izkopane jame, del pa jih nezakonito odlagali na propustna tla v nasprotju z okoljskimi predpisi in veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem, kar povzroča nevarnost nastanka dejanske škode kakovosti zemlje in vode," so včeraj popoldne sporočili s Policije.  

Pri tem so posebej izpostavili, da je osumljencem "pomagala tudi uradna oseba inšpekcijskega organa, ki vrši nadzore nad spoštovanjem okoljske zakonodaje". 

Preberite še:
Afera odpadki: zakaj so inšpektorji spregledali, da so v Kostaku zakopavali tudi azbest

Kostak kupil podjetje iz afere Pivola

Najbolj odmeven primer "divjega" odlaganja komunalnega blata je iz Pivole pri Hočah. V tamkajšnjem gozdu so leta 2021 našli 200 ton strupenega blata, ki se je razlilo in povzročilo katastrofalno škodo. Kriminalistična preiskava je razkrila, da je šlo za blato iz centralne čistilne naprave Ptuj, ki bi ga morala v Ljubljano prepeljati družba CEP Celje. Ta je za prevoz najela podizvajalca, njegovi zaposleni pa so blato odložili v naravi.

Po takrat znanih podatkih naj bi šlo za dobro organizirano in dlje trajajočo dejavnost, s katero so se vpleteni izognili plačilu zakonitega odvoza blata. Zaslužki naj bi segali v sto tisoče evrov.

Z dogodkom v Pivoli je tesno povezan tudi Kostak. Država mu je leta 2022 zaupala sanacijo tega območja. Od tam je odpeljal približno 650 ton blata in zemljine. Za njegovo obdelavo je prejel več kot 900 tisoč evrov. 

Leto dni pozneje se je Kostak odločil za nakup družbe CEP. Proti njenemu direktorju Urbanu Majcnu, ki je tudi po zamenjavi lastništva ostal na položaju, se je konec lanskega leta začelo sojenje zaradi obremenjevanja in uničevanje okolja. Krivdo je zanikal.

Od kdaj se komunalno blato nahaja na deponiji v Spodnjem Starem Gradu, ni mogoče ugotoviti. Na fotografiji iz decembra 2023 se vidi le jarke zato, ker je posneta od strani.

Prav tako za zdaj ni jasno, od kod je komunalno blato prišlo na deponijo.