Okoljski kriminal z vonjem po fekalijah ali kam so izginile institucije

V teh dneh spet vidimo, kako je mogoče v Sloveniji ugrabiti sistem, lokalno skupnost ali kar celo državo. Kriminalistična preiskava nezakonitih milijonskih zaslužkov z zakopavanjem in trgovanjem s smetmi je razgalila center moči, ki se je v zadnjih letih spletel okrog Kostaka, največjega komunalnega podjetja v Sloveniji. In to daleč stran od pozornosti javnosti, kaj šele medijev. 

Sumi okoljskega kriminala v Krškem niso razgalili le pasivnosti državnih institucij. Zastavljajo se resna vprašanja o drugih, morda celo korupcijskih motivih ljudi, ki jih vodijo. 

Na kratko obnovimo zgodbo. Marca 2024 je novomeška policija prejela prijavo, da so pod deponijo pri Krškem zakopane večje količine smeti. Skupaj s fotografijami je romala v predal. Šele dva meseca pozneje je novomeška policija na teren poslala vodjo območne okoljske inšpekcije, ki ob površnem pregledu ni ugotovila ničesar. 

Vsi so zatrjevali, da je vse v redu. V Kostaku so govorili, da nikoli niso zakopavali smeti - in nas javno blatili zaradi objave fotografij. Na sedežu inšpektorata za okolje so pojasnjevali, da so reagirali ustrezno. Na novomeški policiji so govorili, da so storili vse, kar so lahko, četudi se je pozneje izkazalo, da so bile smeti res tam. Pod zemljo.

Preberite še:
Na Šumijevo KPK prihajajo kadri stranke SDS

Kdo je vse to Kostaku dovolil? 

To sredo se je ta Potemkinova vas izgovorov dokončno sesula v prah. Inšpektorica, ki je obiskovala Kostak, je ena od osumljenih v preiskavi NPU. Enako prvi mož Kostaka Miljenko Muha. 

Pomenljivo je, da so v sredinih hišnih preiskavah sodelovali le policisti iz Ljubljane in Maribora, ne pa tudi iz Novega mesta. Policija je potrkala tudi na vrata Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ki pregleduje vzorce zemljin. Medtem so na ministrstvu za okolje, ki ga vodi Bojan Kumer, in inšpektoratu še vedno tiho. Vsaj javno ni znano, da bi nad delom območne enote odredili izredni nadzor.

Pred nami se kaže podoba hobotnice z lovkami v institucijah, ki bi jo te morale nadzorovati. Nove fotografije razkrivajo, da so se na deponiji že ob obisku inšpektorice nahajale tudi večje količine komunalnega blata z vonjem po fekalijah, ki jih tam ne bi smelo biti. Vse to na območju, ki je le nekaj sto metrov oddaljeno od ekoloških kmetij. V lasti podjetja, ki je v 43-odstotni lasti Mestne občine Krško. Torej v solastništvu vseh njenih prebivalcev. 

Kdo je vse to dovolil? Kako se je lahko to zgodilo? 

Preberite še:
Inšpektorji pod zemljo našli smeti s fotografij, ki smo jih objavili na necenzurirano.si

Politično pisan center moči

Prvi razlog je brez dvoma politični. Kostak je regionalni center moči, ki ima močan vpliv tudi v Ljubljani. Četudi je bil vrsto let v interesni sferi SLS, ima veliko prijateljev tudi na Magistratu, v nekdanji in očitno tudi v sedanji koaliciji. Še nedolgo nazaj je v upravi Kostaka sedel bivši direktor Telekoma Slovenije iz vrst SDS. Za to podjetje je recimo lobiral Marko Pogorevc, nekdanji šef slovenske policije.

Drugi razlog je bolj kompleksne narave. V Sloveniji smo kot razvita demokracija z jasno ločenimi vejami oblasti radi ponosni na nadzorne institucije, njihovo delo in neodvisnost. Toda ... 

Se v državi, kjer večina prebivalcev korupcijo dojema kot velik problem, v zadnjih petih letih spomnite kakšne res odmevne zadeve, ki bi jo nadzorne institucije odkrile, pravosodje pa sprocesiralo do pravnomočne obsodbe? 

Kdaj smo imeli nazadnje aretacije zaradi kuvert na javnih razpisih? Kdaj je ob vseh hišnih gradbincih in drugih dobaviteljih v občinah kakšen župan odstopil zaradi razloga, ki ni povezan z deviantnimi spolnimi praksami?

Preberite še:
Hojsu se lahko smeji. Zaradi pritiskov na policijo preiskujejo - Goloba.

Je Slovenija res najbolj poštena država na svetu?

Mar je res mogoče, da je pri več milijardah evrov, ki so jih državne direkcije in podjetja v zadnjih letih podelile na javnih razpisih, res vse tako »čisto«, da si nihče od vpletenih čez noč ni zgradil kakšne nove hiše? So vsi podizvajalci na največjih gradbenih projektih tam zato, ker so nujno potrebni, ne pa zato, ker je nekdo, morda plačan celo z javnim denarjem, nekoga poklical?

V resnici se je v tem desetletju zgodilo naslednje. Že med teptanjem institucij v obdobju 2020-22 so njihovi vodilni ugotovili, da je v skrajno polarizirani politični krajini, kjer vsak takoj dobi etiketo, zanje najpametneje biti pragmatičen. Beri: delati, a tako, da ne boš ujezil nikogar, ki bi lahko ogrozil tvoje preživetje na položaju. Predvsem ne ljudi z denarjem in tistih politikov, ki te znajo javno linčati.

Ljudje v teh institucijah so pač videli, da se na vsakega kriminalista, tožilca ali sodnika, ki se v Sloveniji loti »napačnega« človeka, usuje tona komunalnega blata (ne tistega iz Krškega). Videli so Janševe shode pred sodiščem v Celju, javni linč Riharda Knaflja, trnovo pot Ivana Galeta, suspenz edinega kriminalista, ki je delal na zadevah TEŠ6, in afere brez epiloga. 

Videli so, kaj se je zgodilo s 13 ovadbami računskega sodišča v zadevi maske. Videli so požgano hišo brežiškega sodnika, sodne preiskave, ki se vlečejo tudi po osem let, in odmevne oprostilne sodbe zaradi procesnih razlogov. 

Preberite še:
Zločin brez kazni – v državi brez spomina

Uslužbenci KPK iz videospotov SDS

Eni ljudje iz teh institucij – čast izjemam - so zato na neki točki ugotoviti, da se jim najbolj izplača zgolj »preživeti«, torej biti pragmatičen. Za solidno plačo opravljajo tekoče posle, brez nekih presežkov. 

Drugi, recimo šef KPK Robert Šumi, so to početje še nadgradili: pod Janševo vlado so se previdno potuhnili, nekaj mesecev pred iztekom mandata, o katerem odloča predsednica republike, pa se naenkrat predstavljajo kot neustrašni bojevniki. Ne proti korupciji, s katero se KPK praktično ne ukvarja več (to namreč ne bi bilo pragmatično početje), ampak z integriteto. 

Pri tem vsako vprašanje o njihovem konkretnem (ne)delu interpretirajo kot politični napad, s čimer so dobesedno imuni na vsako kritiko. Zadnji primer: mar res ni nenavadno, da KPK zaposluje ljudi, ki so nastopali v propagandnih video posnetkih SDS? In da zaupni podatki iz zadeve Bobnar vs. Golob uhajajo v medije te stranke, ki ima od vojn na levi sredini daleč največjo korist? 

Očitno ne, seveda pa bosta Šumi in njegov spremljevalni orkester tudi ta zapis interpretirala kot napad. 

Prav takšno okolje, z institucijami, ki imajo na papirju močna pooblastila, a jih v resnici najraje uporabljajo le za karierno preživetje svojih vodilnih, je idealno za razcvet korupcije. Prav v takšnem okolju se lahko dogajajo kostaki, gradbeni karteli, TEŠ6, korupcija v zdravstvu in druge afere. To je podoba države, zakopane nekje globoko v smeteh.

Preberite še:
Kdo je prvi objavil novico o KPK in Golobu? Nova24TV.