Nabava zaščitne opreme v času epidemije COVID-19 postaja ena največjih afer v zgodovini samostojne Slovenije. Od njenega razpleta bo odvisna tudi usoda vlade Janeza Janše. Posle z maskami in drugo opremo bodo v prihodnjih mesecih preiskovali policija, računsko sodišče, parlamentarna preiskovalna komisija ...
Ti bodo razčiščevali najočitnejše primere vojnega dobičkarstva v času, ko se je Slovenija borila proti epidemiji COVID-19. V dobrem mesecu dni smo mediji obširno razkrivali podrobnosti konkretnih poslov, zavajanja odgovornih in sume nepravilnosti. Na necenzurirano.si smo že pred časom objavili dosje o aferi maske.
Kot prvi politično odgovornost nosi Zdravko Počivalšek, minister za gospodarstvo, pristojen tudi za zavod za blagovne rezerve. Toda v poslih z opremo so imeli različne vloge tudi ljudje z drugih ministrstev, iz kabineta predsednika vlade Janeza Janše, iz vrst političnih strank z desnega pola, različni lobisti in ljudje, ki so zaslutili poslovno priložnost življenja.
Kaj vse je šlo torej narobe v zadnjih petih tednih?
1) PRAZNA SKLADIŠČA PRED EPIDEMIJO
27. februarja je vlada Marjana Šarca sprostila zaloge v skladiščih. Šlo je za 48.000 zaščitnih mask, 5000 kombinezonov, 500.000 rokavic in praške za razkuževanje. Zavodu za blagovne rezerve je naložila tudi, naj napolni skladišča, a jih ni. V zavodu se branijo, da jim je vlada za to postavila rok do konca leta. Tudi v Šarčevi vladi je ministrstvo za gospodarstvo vodil Zdravko Počivalšek.
2) KO UGASNE ERAR: SKRIVANJE DENARNIH TOKOV
Takoj po nastopu vlade Janeza Janše se je uprava za javna plačila odločila, da zaradi epidemije do nadaljnjega ne bo več objavljala transakcij proračunskih porabnikov. Brez svežih podatkov je ostala tudi spletna aplikacija Erar, ki prikazuje denarne tokove. Javnosti so bili tako prikriti podatki, komu in koliko država plačuje za dobavljeno opremo. Po ogorčenju javnosti in pozivu organizacije Transparency International si je vlada premislila.
3) NERAZKRIVANJE POGODB
Prve pogodbe o nabavi zaščitne opreme je zavod iz neznanega razloga objavil šele 24. marca, torej več kot teden dni po sklenitvi prvih poslov. Med njimi je bila tudi 6,4 milijona evrov vredna pogodba s podjetjem Labena Boruta Čeha, zaradi česar je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) predlagala uvedbo prekrškovnega postopka proti odgovornim. Ali so bile pozneje objavljene na portalu e-naročanje, ker je to zahtevala KPK, ni znano.
4) 1000 PONUDB BREZ ODGOVORA
Na necenzurirano.si smo razkrili več primerov, ko zavod oziroma država nista odgovorila na ponudbe. To potrjuje tudi poročilo medresorske delovne skupine, ki jo je vodil državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damijan Jaklin (NSi). Dokument, ki smo ga pridobili, razkriva, da so med 24. marcem in 24. aprilom prejeli 2069 ponudb slovenskih in tujih dobaviteljev. Večinoma je šlo za ponudbe za nakup mask. Od tega so jih pregledali le dobro polovico ali 1081, kar je v povprečju 84 ponudb na dan. Popolnih je bilo vsega 49 ponudb, nekatere ostale pa so imele tudi neustrezne ali ponarejene certifikate. Vlada še ni obravnavala poročila, skupina pa je bila medtem že razpuščena.
5) NEPOPOLNA LISTA POTREB
Zavod pred začetkom nabav ni imel liste potreb, koliko zaščitne opreme sploh potrebuje Slovenija. Vlada se je z okvirno oceno potreb seznanila 24. marca, teden dni po podpisu prvih pogodb. Že pred tem so na ministrstvu za zdravje, NIJZ, UKC Ljubljana in upravi za zaščito in reševanje pripravili usmeritve. Ugotovili so, da Slovenija mesečno potrebuje 20,5 milijona zaščitnih mask, 16 milijonov rokavic, pol milijona zaščitnih očal, skoraj milijon zaščitnih plaščev, sedemdeset tisoč litrov razkužil ...
6) RAZPRŠENA ODGOVORNOST
Vlada je za nabavo zaščitnih sredstev zadolžila zavod za blagovne rezerve, ki s hitrimi nabavami tako velikega obsega ni imel ne izkušenj ne ustreznih kadrov. Zaradi številnih zapletov, neodzivnosti in nedobavljene opreme je 24. marca ustanovila medresorsko delovno skupino, ki jo je vodil Jaklin.
V istem času je Počivalšek oblikoval lastno projektno skupino. Ključni ministrovi zaupniki pri pregledu in potrjevanju ponudb so bili Mitja Terče, Andreja Potočnik in Branko Lučovnik. Pogodbe je formalno sklepal zavod. Njegov direktor Zakrajšek je bil od izbruha epidemije v samoizolaciji. Nekaj časa je pogodbe podpisoval njegov namestnik Ivan Gale, ki je nato sam odšel na bolniški dopust. V tem času se niti enkrat ni sestal upravni odbor zavoda. Vodil ga je Žarko Bogunović, ki ga je Počivalšek aprila razrešil s položaja generalnega sekretarja ministrstva.
Ves čas sta pristojni ministrstvi, gospodarsko in obrambno, spuščali mešane signale o njunih pristojnostih in vedenju. Več ponudnikov je bilo v stikih tudi s kabinetom predsednika vlade. Zaradi različnih interesov in jemanja pristojnosti je prihajalo do zastojev in zapletov pri dobavah in podpisovanju pogodb.
7) LAŽ ŠT. 1: NI POLITIČNEGA VMEŠAVANJA V NABAVE MASK
To je odprlo vrata političnemu in interesnemu vmešavanju v posle. Do zdaj razkriti primeri:
- GENEPLANET (220 ventilatorjev po ceni 36.400 evrov in 3 mio mask FFP2 po ceni 3,5 evra, vrednost vseh poslov 18,5 mio evrov)
To podjetje je bilo prvo, ki mu je zavod denar v celoti plačal vnaprej. Oddaja Tarča je razkrila, da je to zahteval Počivalšek in to še preden je državna SID banka dala jamstvo za izpeljavo posla. To podjetje je moralo dobiti tudi posel z dobavo zaščitnih mask tipa FFP2. Njegovi svetovalci so se pri tem sklicevali na "ukaz z vrha". Zaradi tega naj bi na zavod klical tudi novi direktor policije Anton Travner, ki prihaja iz Maribora, enako kot večinski lastnik Geneplaneta Marko Bitenc. Pozneje se je izkazalo, da podjetje ni imelo ustreznih dokumentov za maske.
Bitenc je dolgoletni prijatelj Boruta Petka, nekdanjega tajnika v Janševem kabinetu. Po naših informacijah je tudi Petek opravil več klicev za dobavo opreme, v teh pogovorih pa se je predstavljal kot nekdo, ki pomaga vladi. Bil naj bi tudi eden od tihih družbenikov podjetja. Bitenc sicer zatrjuje, da nima nobenih povezav z SDS.
- SLA MARKETING (dva milijona kirurških mask 2R po ceni 90 centov, posel vreden 1,8 mio evrov)
Za podjetje iz Destrnika, kjer je župan Franc Pukšič, nekdanji član SDS, se je iz samoizolacije osebno zavzel zdaj že nekdanji direktor zavoda za blagovne rezerve Anton Zakrajšek, poslu pa je nasprotoval Počivalšek. Zavod je pogodbo podpisal več kot teden dni po tistem, ko je zavod že prenehal sklepati pogodbe o dobavi večjih količin opreme. Lastništvo podjetja se konča v ameriški davčni oazi Wyoming.
- DOBNIK TRADE (en milijon 3-slojnih kirurških mask po ceni 49 centov, posel vreden 490.000 evrov)
Za podjetje je posredoval prvak SLS Marjan Podobnik, ki je pristojnim na zavodu grozil z "JJ" in "ZP" ter izgubo službe, če posla ne dobi to podjetje. Podobnik je zanikal grožnje in dejal, da je priskočil na pomoč prijatelju Ivanu Žagarju, županu Slovenske Bistrice iz vrst SLS.
- KONFEKCIJA "MARJA" MARIJANA PLEVNIK S.P. (75.000 kirurških mask Tip2 po ceni 70 centov, posel vreden 52.500 evrov)
Ena redkih, ki je z zavodom podpisala pogodbo za zaščitnih mask za splošno uporabo. Lastnica podjetja je žena bratranca gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki pa pravi, da za podjetje ni posredoval.
- ACRON (tri pogodbe za dobavo skupno 8,2 mio mask FFP2 po ceni 3,2 in 3,9 evra, vrednost poslov skoraj 30 mio evrov)
V enem od rekorderjev po vrednosti dobljenih pogodb za dobavo zaščitnih mask je na vodstvenem položaju zaposlena mati Mateja Tonina. Ta je zanikal, da bi posredoval pri poslu. Podjetje je bilo med financerji kampanje NSi na lokalnih volitvah v Kamniku.
- PUBLIC DIGITAL INFRASTRUCTURE (dva milijona zaščitnih mask FFP2, milijon zaščitnih mask FFP3, 2,7 milijona kirurških mask, 500 tisoč zaščitnih oblek, 400 tisoč zaščitnih očal in pet milijonov rokavic, vrednost poslov 31,7 mio evrov)
Pri poslu igralniškega milijonarja Joca Pečečnika je imel pomembno vlogo Matej Tonin, katerega državni sekretar Damijan Jaklin je vodja medresorske skupine, ki je bdela nad dobavo zaščitne opreme. "Poklical me je minister za obrambo Matej Tonin in prosil, da pomagam," je javno dejal Pečečnik. Tonin se je pozneje branil, da mu ni žal za to, da se je obrnil na Pečečnika in da bodo na koncu poračunali tako za napačne maske kot za predrag prevoz.
V posle z zaščitno opremo se je vključil tudi nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, ki je poskušal pri Zakrajšku posredovati, da bi sklenil sedemmilijonski posel s podjetjem njegove hčere Mete Cencelj Peterle za dobavo mask iz Nemčije.
8) LAŽ ŠT. 2 IN 3: PREDUJMOV NI, V TUJINI NE SMEJO KUPOVATI
Na ministrstvu za gospodarstvo in zavodu so imeli več ponudb za dobavo zaščitne opreme neposredno od proizvajalcev na Kitajskem, ki bi jim opremo zagotovili po bistveno nižji ceni, kot so jih dobavljali posredniki. Država jih je prezrla ali zavrnila, ker so na ministrstvu za gospodarstvo zagotavljali, da lahko:
- zavod po veljavni zakonodaji posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji
- in da večina kitajskih podjetij zahteva stoodstotno predplačilo, česar pa da zavod ne počne.
Oboje se je izkazalo za laž. Na računskem sodišču so zagotovili, da zakonodaja, ki bi prepovedovala podpisovanje pogodb s tujimi podjetji, ne obstaja. Na zavodu so prekršili tudi pravilo, da ne dajejo predplačil, saj so ga recimo nakazali v primeru Geneplaneta in še nekaterih podjetij. Zanimivo je, da so bila predplačila težava pri drugem delu paketa, ki ga je s Kitajske želela poslati Alibaba. Posel je padel v vodo po tem, ko sta Janša in SDS napadla Aleksandra Čeferina, ker je bil ta kritičen do vladnega kriznega komuniciranja z javnostjo.
9) POGODBE S PODJETJI, KI NIMAJO OPREME
Med največjimi prejemniki poslov še vedno prednjačijo podjetniki, ki se do sedaj niso ukvarjali z dobavo zaščitne opreme, ampak z marketingom, prodajo prehranskih dopolnil, upravljanjem fitnes centrov ali drugimi dejavnostmi. Ti prav tako nimajo dovolj lastnega denarja, da bi maske in drugo zaščitno opremo sploh kupili na trgu. Ko so dobili pogodbo, so maske iskali po Sloveniji.
Do večmilijonskih pogodb so prišli tudi posamezniki, ki so prišli navzkriž z davkarijo, imeli v preteklosti velike težave z upniki, so podjetje ustanovili šele nekaj tednov pred poslom z opremo ali pa njihovo lastništvo vodi v davčne oaze.
10) NEUSTREZNA OPREMA
Medtem ko so številne ponudbe, tudi neposredno s Kitajske, zavračali zaradi neustreznih certifikatov in tehnične neustreznosti, je bila zgodba pri nekaterih dobaviteljih drugačna.
V pošiljki robe, ki jo je dobavil Pečečnik, so bile navadne kirurške maske lažno označene kot maske tipa FFP2, zaradi česar je policija obiskala zavod. Zbirala je obvestila o možnem kaznivem dejanju poslovne goljufije. Poleg tega je zavod pri njem naročil kar 400 tisoč zaščitnih očal, kar je trinajstkrat več, kot je vseh zdravstvenih delavcev v Sloveniji, po trikrat višji ceni od dobavne. Verjetno preplačan letalski prevoz Pečečnikove opreme je v celoti krila država.
Največ razburjenja je povzročilo 1,1 milijona necertificiranih mask z elastično gumico za splošno uporabo, ki so povzročile val razburjenja v več slovenskih občinah. Te nimajo certifikata, ki bi predpisoval njihovo uporabo, prav tako pa jih nihče ni testiral. V bran tega posla je stopil Počivalšek. Vse to odpira vprašanje o temeljitosti kakovostnega prevzema robe, ki ga je izvajala državna uprava za zaščito in reševanje.
11) ZAKAJ NUJNA NAROČILA, ČE NI VEČ POTREBE ZA TO?
Zavod je v času epidemije sklepal tako imenovana nujna naročila, pri katerih ni potrebno izvesti vseh postopkov po zakonu o javnem naročanju, temveč se z izbranim ponudnikom dogovori za končno ceno. Toda vlada in ministrstvo za gospodarstvo imata že najmanj teden dni na mizi mnenje, da glede na trenutno stanje zalog zaščitne opreme nujna naročila niso več potrebna. To je ugotovila medresorska delovna skupina. Zakaj vlada ni odreagirala in končala sklepanja pogodb pod pritiskom in zgolj z izbranimi podjetji, ni znano.
