"Republika Slovenija oziroma zavod za blagovne rezerve ne more izvajati neposrednih finančnih transakcij na Kitajsko, saj lahko posluje zgolj s slovenskimi dobavitelji. To ni odločitev te vlade, temveč je stvar veljavne zakonodaje."
Tako so nam na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek, v petek odgovorili na vprašanje, zakaj državni zavod za blagovne rezerve zaščitnih mask in druge opreme ne kupuje neposredno od kitajskih proizvajalcev, ampak za posrednike v poslih najema različna podjetja iz Slovenije. Ta zaščitno opremo kupujejo po precej višjih cenah, v večini primerov pa je sploh ne uspejo dobaviti v državo.
Toda pojasnila računskega sodišča, ki smo jih prejeli, navedbe pristojnih na ministrstvu postavlja na laž. Zakonska omejitev, ki bi državnemu zavodu za blagovne rezerve preprečevala dogovore s kitajskimi podjetji, v resnici ne obstaja. To pomeni:
1) Da ni nobene zakonske ovire, ki bi državnemu zavodu preprečevala nakupe neposredno iz tujine.
2) Da zavodu, ki spada pod okrilje Počivalškovega ministrstva, zaščitnih mask in druge opreme ne bi bilo treba uvažati prek slovenskih posrednikov.
3) Da na zavodu in ministrstvu niso storili vsega, da bi v Slovenijo v času epidemije COVID-19 prišlo dovolj mask in zaščitne opreme. Ali so se na zakonske omejitve, ki jih v resnici ni, sklicevali iz neznanja ali drugih razlogov, za zdaj ni jasno. V zadnjih treh tednih je zavod z različnimi slovenskimi podjetji sklenil za več kot 130 milijonov evrov pogodb. Med njimi prevladujejo podjetja, ki se pred tem nikoli niso ukvarjala z dobavo zaščitne opreme.
Kaj pravi računsko sodišče
Delo in poslovanje zavoda ureja zakon o blagovnih rezervah. Ta določa, da mora zavod pri nakupu in prodaji blaga uporabljati določbe predpisov, ki urejajo oddajo javnih naročil. V Sloveniji javno naročanje urejata zakon o javnem naročanju in zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti.
Na računskem sodišču, ki ga vodi Tomaž Vesel, so poudarili, da "oba predpisa izrecno prepovedujeta krajevno diskriminacijo ponudnikov". "Ker je Slovenija članica Evropske unije, je dolžna spoštovati tudi pravila enotnega trga EU. Predpisi o javnem naročanju pa podlage za omejitev oddaje javnih naročil zgolj na slovenske ponudnike ne dajejo," so pojasnili.
Zavod za blagovne rezerve bi lahko torej zaščitne maske in drugo opremo kupoval kjerkoli po svetu. Zakaj jih ne kupuje na Kitajskem?
Več ponudb s Kitajske
Ko smo na ministrstvo poslali dodatno vprašanje, kateri predpis jim preprečuje nakupe v tujini, smo dobili odgovor, da bi "poslovanje s tujimi subjekti v izrednih razmerah, ki trenutno vladajo na svetovnem trgu zaščitnih sredstev in opreme, predstavlja preveliko tveganje". Tuji proizvajalci namreč velikokrat zahtevajo predplačilo, zavod pa v tujini nima predstavnikov, ki bi preverjali ustreznost in zanesljivost ponudb.
Konkretnega predpisa, ki bi jim omejeval nakupe v tujini, niso navedli. Že v ponedeljek smo na necenzurirano.si razkrili, da ima zavod že od 23. marca na mizi neposredno ponudbo kitajskega proizvajalca zaščitne opreme. Prek kitajskih kolegov jo je poslala skupina slovenskih akademikov, ki je stike z neodzivno državo navezovala tudi prek Janševega kabineta, tehnično specifikacijo opreme pa je usklajevala z Alešem Cantaruttijem, desno roko Počivalška.
Toda akademiki dokončnega odgovora ministrstva niso dobili. Po naših informacijah ne gre za osamljeni primer, saj naj bi bilo neposrednih ponudb še več. Eno je recimo poslalo kitajsko državno podjetje Sinofarm. Na ministrstvu so nam še pred dnevi pojasnili, da imajo zaradi zakonodaje zvezane roke. Te so si očitno zvezali kar sami.
Novi "bianco" posli z maskami
Ravno zato, ker gre za izredne razmere, bi lahko država v neposredni stik s kitajskimi proizvajalci stopila prek diplomatskega aparata. Po naših informacijah naj bi Alenka Suhadolnik, veleposlanica Slovenije na Kitajskem, že navezala stike z več kitajskimi proizvajalci opreme v državni lasti. Predstavniki države bi lahko že tam preverili kakovost opreme in dobili dodatne zaveze o dobavi na diplomatski ravni. V posle bi lahko vključili večja državna podjetja in državno SID banko.
V tem času je zavod raje sklenili vrsto "bianco" podjetij s slovenskimi podjetji, ki obljubljajo zaščitne maske in drugo opremo v zameno za plačilo ob dobavi. Po naših informacijah je direktor zavoda Anton Zakrajšek, sicer član SDS, prejšnji petek podpisal 12,3 milijona evrov vredno pogodbo s podjetjem Hmezad TMT. To je v lasti vplivnega ljubljanskega poslovneža Miloša Prešerna in njegovega sina Domna Prešerna. Kaj bosta dobavila državi, do kdaj in po kakšnih cenah, ni znano.
Hmezad TMT se ne ukvarja z uvozom zdravstvene in medicinske opreme, ampak s prevozi in nizkimi gradbenimi deli. Podjetja v lasti družine Prešeren so v zadnjih letih izpeljala tudi več velikih nepremičninskih in gradbenih projektov. V začetku leta 2018 je Miloš Prešeren vzbudil pozornost javnosti, ko je na eni od najbolj prestižnih lokacij v Ljubljani, na grajskem griču, začel prenavljati stanovanjsko hišo.
Maske iščejo prevozniki, gradbinci ...
Zadnji dan marca pa je 7,3 milijona evrov vredno pogodbo z zavodom podpisal še Zlatan Ranđelović, trener borilnih veščin in predsednik športnega društva Gaiana. Leta 2018 je postal prvi mož WTF Taekwondo zveze Slovenije.
Pogodbo z državo je dobilo njegovo podjetje Cross Continental, ki je uradno registrirano za dejavnost gradnje cest. Ustanovljeno je bilo šele decembra lani, poslovni sedež pa ima v stanovanju enega od blokov na Celovški cesti v Ljubljani. Ali je v teh štirih mesecih že dobilo kakšen posel, ni znano.
Po naših informacijah pa je Ranđelović v istem dnevu, ko je ustanovil Cross Continental, sklenil še en velik posel. Podpisal je okoli 1,5 milijona evrov vredno pogodbo o nakupu vile v Rožni dolini, ki je bila dolga leta v lasti predsednika nadzornega sveta Luke Koper Rada Antolovića, dokler je ni z darilno pogodbo prenesel na ženo. Nepremičnino je sicer kupilo Ranđelovićevo podjetje Bayspace, novi lastnik pa na njej do danes ni vpisal nobene hipoteke.
Bo računsko sodišče preverjalo nakupe zaščitne opreme?
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaradi ugotovljenih sumov nepravilnosti pri enem od večjih poslov z maskami že pozvala računsko sodišče, naj se po zaključku izrednih razmer loti pregleda poslov zavoda za blagovne rezerve, s poudarkom na pogodbah za nakup zaščitnih sredstev.
Na KPK so pri poslu zavoda s podjetjem Labena, ki bi moralo do konca marca prek bosanskega posrednika dobaviti tri milijone zaščitnih mask, a so te izginile, zaznalo določena korupcijska tveganja. Po mnenju KPK je zavod kršil zakon o javnem naročanju, zato naj Državna revizijska komisija začne prekrškovni postopek proti odgovornim.
Več o dogajanju -> Je Počivalšek kupoval maske, namenjene Italiji?
