Bil je sončni torek, 12. junija 2012. Z bodočo, takrat še nosečo soprogo sva poslušala medicinsko sestro v predavalnici šole za starše, ko je na telefon prišlo sporočilo. "Hišne preiskave v TEŠ!" Priprav na starševstvo je bilo vsaj za tisti dan konec. Kriminalisti so takrat že bili prvič pri Urošu Rotniku, nekdanjemu direktorju Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), in ostalih osumljencih.
Včeraj, devet let pozneje, se je v eni največji afer v zgodovini samostojne Slovenije naposled začelo sojenje. Rotnik je na sodišče v Celju prišel pripravljen. Njegov odvetnik je z zahtevo za izločitev sodnice takoj prekinil predobravnavni narok. Če mu bo manever uspel, bo to pomembna zmaga za obdolžence. Nov sodnik bi namreč moral preučiti več deset tisoč strani dolg spis z vsemi prilogami. To bi mu vzelo več mesecev časa. In za to gre pri vsem skupaj – za čas.
Preberite še:
Prihaja stomilijonska poravnava za korupcijo v TEŠ6
Še enkrat: minilo je že devet let. Tisto bitje iz maternice bo šlo kmalu v četrti razred osnovne šole. V tem času se je v Sloveniji izmenjalo pet vlad. Šli smo čez dve gospodarski krizi, sanacijo bank in nov val privatizacije. Videli smo množični prihod beguncev, dočakali prevlado tablic in pametnih telefonov, doživeli pandemijo ...
Ko so se začele preiskave, TEŠ6 še ni bil zgrajen. Danes se vedno bolj na glas razmišlja o njegovem zaprtju. Povsem mogoče se lahko to zaradi astronomske izgube, ki jo TEŠ ustvarja ob sedanjih cenah kuponov CO2, zgodi še pred koncem sojenja na prvi stopnji. Od teh devetih let jih je sodišče dobro polovico porabilo za: uvedbo in izvedbo sodne preiskave, vročanje dokumentov in odločanje o ugovorih. Zadeva TEŠ6 zastara leta 2028. Miniti jih mora torej le še sedem.
Zmagovalci so milijonarji, ostali smo poraženci
1,4 milijarde evrov vreden šesti blok TEŠ je zgodba o megalomanskih sanjah peščice pohlepnih ljudi, ki so za nekaj zrezkov ubili kravo. V tem primeru slovensko energetiko in Šaleško dolino. Njena zapuščina je katastrofalna: v finančnem, energetskem, razvojnem in socialnem smislu. V njej ni zmagovalcev – razen snovalcev projekta, ki so danes milijonarji.
Vsi ostali s(m)o poraženci. Šaleški dolini vse bolj grozi usoda Zasavja. Po vseh lažnih obljubah o boljšem življenju, cenejšem ogrevanju, mestu na vodu in novih službah, ki jih bo prinesel TEŠ6, danes nihče nima načrta za okoljsko, ekonomsko, razvojno in geografsko sanacijo regije, ki je zaradi premogovništva v preteklosti plačala visoko ceno. Nihče ne ve, kaj bo z rovi pod Velenjem in Šoštanjem, do kdaj bo deloval rudnik, kaj bo po njegovem zaprtju delalo 2000 ljudi in kaj od energetike bo sploh še ostalo v dolini. Prazen prostor že izkoriščajo različni lobiji, od plinskih naprej.
A vse to je – Slovenija. Država brez zgodovinskega spomina, kjer se ves čas vrtimo v krogu. Kjer ponavljamo iste napake, za katere vedno znova plačujemo visoko ceno.
Medtem je celotna slovenska energetika zaradi TEŠ6 še vedno v krču. V času velikanskih tehnoloških sprememb in razcveta obnovljivih virov energije je prikovana na to finančno brezno brez dna. Država je spet postavljena v vlogo talca, prepuščenega na (ne)milost rdečim številkam iz TEŠ. Za naslednje obdobje se napoveduje 150 milijonov evrov letne izgube. Ali jo bodo pokrivali plačniki elektrike, druge energetske družbe ali kdo tretji, če sploh, ni znano.
Ob tem zbledi tudi edina pomembnejša zmaga - poravnava v tožbi proti dobavitelju opreme za TEŠ6. Čeprav bo Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) na papirju prinesla četrt milijarde evrov, bo približno polovico tega zneska dobil v "naturalijah", torej v plačilih za remonte, servise in tehnološke izboljšave TEŠ6 v naslednjih desetih letih. Je vse to res smiselno, če bo blok treba že pred tem zapreti?
Matej Lahovnik je spet zraven pri milijardah
Seveda se ni moglo končati drugače. Zgodba o TEŠ6, temu zločinu nad resnico, namreč temelji na lažeh, manipulacijah, izsiljevanju, sprenevedanju, interesnih koalicijah, najbolj umazanem političnem kupčkanju, sumih korupcije in hoji čez pravila. Razgalila nam je državo, v kateri vlada sistemska politična korupcija. Ki je nemočna pred pritiski močnih lobijev. Ki se vodi od "spodaj navzgor". Ki služi le potrjevanju odločitev interesnih spreg, v primeru TEŠ med politiki, energetskimi baroni, sindikalisti in "stroko". In ki v treh desetletjih obstoja ni zgradila institucij za spopad s temi pojavi.
Zgodba o TEŠ6 nam je razgalila državo, v kateri vlada sistemska politična korupcija.
TEŠ6 je postal sinonim za vse, kar je v tej državi narobe. Toda že zdaj je jasno, da smo se iz te zgodbe naučili bore malo, če sploh kaj. V resnici smo jo potisnili pod preprogo. Prepričali smo se, da smo jo pustili za seboj, čeprav bomo njene posledice trpeli še vsaj dve desetletji.
Še več, njeni osrednji junaki iz političnih vrst so danes ljudje z vplivnimi funkcijami. Matej Lahovnik, tisti minister za gospodarstvo iz Velenja, ki je pri TEŠ6 ves čas pragmatično gledal stran, danes razporeja milijarde evrov kot prvi svetovalec Janeza Janše za proti korona ukrepe. Njegov predhodnik Andrej Vizjak je – ironično - minister za okolje. Borut Pahor je kot prvi v vrsti politično odgovornih za nasedli projekt še vedno predsednik republike, Janša pa je spet predsednik vlade. Franci Križanič, ki je TEŠ6 kot minister za finance pomagal urediti za skoraj pol milijarde evrov državnih poroštev, še vedno piše študije – le da zdaj ne več o koristih TEŠ6, ampak o tem, da bi ga bilo smiselno zapreti šele med letoma 2042 in 2046. Nekdanji direktor TEŠ Peter Dermol, član Socialnih demokratov (SD), je danes župan Velenja, ki državo poziva k "pravičnemu prehodu" za regijo. In spet smo pri kupovanju časa.
Država, ki se ves čas vrti v krogu
A vse to je – Slovenija. Država brez zgodovinskega spomina, kjer se ves čas vrtimo v krogu. Kjer ponavljamo iste napake, za katere vedno znova plačujemo visoko ceno. Kjer težave "rešujejo" ljudje, ki so jih pomagali povzročiti. Kjer padli "heroji" tranzicije vedno znova vstajajo, nas polni milijonov prepričujejo, da so žrtve, si lastijo zasluge in nam pri tem še delijo nauke.
Preberite še:
Razkrivamo poti provizij za TEŠ6
To je država, kjer je Igor Bavčar, pravnomočno obsojen zaradi gospodarskega kriminala, osrednji govorec na proslavi, na kateri igra policijski orkester. Kjer Edvard Oven, pregovorno najbogatejši nekdanji javni uslužbenec in tisti član LDS, ki je vodil državni stanovanjski sklad, piše knjige, ker je njegov cilj – pazite – "boljša Slovenija". Kjer je 15 let po Ivanu Zidarju & co. nastal nov domač(ijsk)i gradbeni kartel, tokrat na drugem tiru Divača-Koper. Kjer dajanje daril zdravnikom za preskakovanje vrst ni korupcija, saj za sodišča to ni gospodarska, ampak javna nepridobitna dejavnost. Kjer bo na ministrstvu za zdravje pod levo ali desno vlado vedno tudi Borut Miklavčič.
Ko se boste torej ob naslednji priložnosti spraševali, kje so kriminalisti, se spomnite, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU), ustanovljen za odkrivanje najzahtevnejših oblik gospodarskega kriminala, v teh dneh hodi po medijskih hišah iskat oglaševalske pogodbe za bagatelne zneske. Ko vas bo zanimalo, kaj počne tožilstvo, ne pozabite, da mu ta vlada meče polena pod noge, kjerkoli je to mogoče - ob vedno znova molčeči ministrici za pravosodje. In ko boste k ukrepanju pozivali institucije, kot so Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), računsko sodišče ali druge, se lahko zgodi, da nekaterih takrat ne bo več.
Zato se raje ne sprašujte, kaj smo se naučili iz zgodbe o TEŠ6.
