Po naših informacijah je Holding Slovenske elektrarne (HSE), edini lastnik TEŠ, tik pred sklenitvijo dogovora o poravnavi v odškodninski tožbi proti ameriški multinacionalki General Electric Power. Gre za pravno naslednico francoskega Alstoma, ki je pred desetletjem dobavil tehnološko opremo za TEŠ6. Koliko denarja so Američani pripravljeni plačati in kaj vse zahtevajo v zameno za sklenitev poravnave, uradno ni mogoče izvedeti.
S predlogom poravnave, ki jo ponuja General Electric, naj bi bil že seznanjen slovenski politični vrh. Ali mu je dal tudi soglasje, za zdaj ni jasno. Janševa vlada je sicer z ameriško administracijo Donalda Trumpa v njenih zadnjih mesecih spletla tesne odnose na področju energetike. Novembra lani je ameriški državni sekretar Mike Pompeo s slovenskim ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem podpisal memorandum o civilnem jedrskem sodelovanju. Zadnjo besedo o poravnavi z General Electricom bo imel nadzorni svet HSE, ki ga vodi član SDS Franc Dover.
Preberite še:
Razkrivamo: to je končna cena projekta Teš 6
Vrednost tožbe: 360 milijonov evrov
Po zadnjih podatkih znaša vrednost tožbe 360 milijonov evrov. HSE jo je na arbitražno sodišče na Dunaju, kjer pojasnil o postopkih ne dajejo, vložil v začetku leta 2017. Tik zatem je celjsko sodišče sprejelo sklep o uvedbi sodne preiskave v zadevi.
S tožbo so v HSE od Američanov želeli vračilo protipravne koristi, ki jo je pred tem Alstom po ugotovitvah kriminalistov pridobil s poslom v Šoštanju. Pripravljati so jo začeli v času, ko je družbo vodil Blaž Košorok, danes državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, pristojen za energetiko. Za to so najeli Odvetniško pisarno Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ki je od HSE po letu 2015 skupaj prejela pet milijonov evrov, samo januarja letos 270.000 evrov. K temu gre prišteti še zelo verjetno nagrado ob sklenitvi poravnave. "V interesu postopka v tej fazi podatkov še ne moremo razkrivati," so na vprašanje stroškov odvetniških storitev odgovorili iz HSE, ki ga od lani vodi Viktor Vračar.
Da pogovori o poravnavi tečejo že dlje časa, je razvidno tudi iz poročila o poslovanju v tretjem četrtletju lanskega leta, ki ga je General Electric objavil na newyorški borzi. "Septembra 2020 je bila pravnemu nasledniku Alstoma vročena obtožnica, kar smo pričakovali. Z vsemi stranmi delamo na rešitvi teh zadev," so zapisali v dokumentu. Za plačilo potencialnih obveznosti iz vseh tožb po svetu so imeli takrat Američani rezerviranih 730 milijonov evrov. Če bodo pristali na poravnavo v višini tretjine zneska, ki ga je zahteval HSE, bodo morali v Slovenijo nakazati približno 120 milijonov evrov. Za primerjavo: celotni dobiček Skupine HSE je zaradi izgube TEŠ leta 2019 znašal dobrih 29 milijonov evrov.
Preberite še:
Obtoženi v aferi TEŠ6 skrili vile pred državo
Prvi epilog afere TEŠ6, a sojenja še ni
Ključno vprašanje je, ali bo General Electric v tem primeru kot osumljena pravna oseba izločen iz kazenskega postopka, ki ga vodi specializirano državno tožilstvo. Tam nam niso želeli razkriti, ali so bili obveščeni o morebitni poravnavi in ali v teh pogovorih sodelujejo. Sojenje v zadevi TEŠ6 se slabo desetletje po prvih kriminalističnih preiskavah še vedno ni začelo. Maja lani je tožilstvo vložilo obtožnico proti štirinajstim osumljencem na čelu z nekdanjim direktorjem TEŠ Urošem Rotnikom. Okrožno sodišče v Celju pa je odvetnikom obtoženih podaljšalo rok za ugovore, zato o njih še ni odločalo. Zadeva zastara leta 2028, torej čez sedem let.
Dogovor o poravnavi bi bil prvi epilog afere TEŠ6. Pot do največjega energetskega projekta v zgodovini samostojne Slovenije se je začela leta 2005, v času prve Janševe vlade.
Izvirni greh te afere je bila prav pogodba, ki jo je Rotnik junija 2008 ob soglasju takratnega vodstva HSE v Parizu podpisal s predstavniki Alstoma. Bila je ključni vzvod, s katerim je tedaj še francoski Alstom Power slovenskega partnerja stiskal v kot ves čas priprave in gradnje TEŠ6. Prvotno dogovorjena vrednost pogodbe je znašala 654 milijonov evrov. Po zaslugi enajstih aneksov in devetnajstih variacij (dogovorov) je v poznejših letih zrasla na več kot milijardo evrov. Poleg tega, da v njej ni bilo protikorupcijske klavzule, ni temeljila na slovenskem, ampak na švicarskem pravu.
Preberite še:
Razkrivamo poti provizij za TEŠ6
Glavnino koristi za Alstom v času Mateja Lahovnika
Glavnino koristi naj bi Alstomu prinesle sporne spremembe pogodbe, ki je začela veljati jeseni 2009. Takrat je ministrstvo za gospodarstvo vodil Matej Lahovnik, danes prvi svetovalec Janeza Janše za proti koronske ukrepe. V času njegovega mandata:
- so v TEŠ pod Rotnikovim vodstvom z dodatkom k pogodbi izločili montažo opreme iz osnovnega posla. S tem so umetno znižali ceno naložbe prav v času, ko so se na HSE odločali, ali bodo začeli financirati 1,41 milijarde evrov vreden projekt.
- je leta 2009 v pogodbi ostala tudi tako imenovana eskalacijska klavzula, ki so jo v HSE odkrili šele leto dni pozneje. Šlo je za določilo, ki je breme rasti cen materialov na svetovnih trgih tudi po podpisu pogodbe v celoti prenašalo na TEŠ. Na ta račun je Alstom pridobil približno 90 milijonov evrov. Skupaj z rastjo cen materialov je rasla tudi Alstomova marža.
- še 25 milijonov evrov je Alstomu ostalo po tem, ko so mu v TEŠ še pred podpisom pogodbe plačali tako imenovano rezervacijo. Tega denarja nato Francozi ob poznejšem soglasju TEŠ niso prišteli v končno ceno posla. Če bi v TEŠ pogodbo kadarkoli prekinili, bi morali Alstomu plačati pol milijarde evrov.
V času tretje Janševe vlade se je slovenska stran pogovarjala še o eni odmevnejši poravnavi, do katere sicer ni prišlo. V začetku junija je tako predsednik vlade predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen ponudil možnost poravnave v tožbi, ki so jo v Bruslju aprila lani proti naši državi vložili zaradi zasega dokumentov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije. Janša takrat o tem ni obvestil javnosti, o pismu pa niso ničesar vedeli na ministrstvu za pravosodje. Decembra lani je sodišče EU odločilo, da je Slovenija kršila evropsko pravo.
Preberite še:
Cena laži v projektu Teš 6: 200 zaposlenih v Velenju preveč
