Ko je Slovenija gradila avtocestni križ, so glavnino poslov dobili največji domači gradbinci. Pod okriljem SCT, ki ga je vodil Ivan Zidar, so si razdeljevali posle in se dogovarjali o skupnih ponudbah, s čimer so z razpisov izločali tujo konkurenco. To jim je omogočilo, da so s pritiski na Dars z aneksi dražili ceno avtocestnih odsekov, viaduktov in predorov.
15 let pozneje se zgodba o dogovorih med slovenskimi gradbinci ponavlja na drugem tiru železniške proge Divača-Koper, največjem domačem infrastrukturnem projektu v tem desetletju, ki je v investicijskem načrtu ocenjen na milijardo evrov. Le da je tokrat domačo gradbeno operativo združil Kolektor, v katerem ima že vrsto let glavno besedo Stojan Petrič.
Konzorcij Kolektorja CPG in dveh turških podjetij (Yapi Merkezi in Özaltın İnşaat), ki imata ustrezne reference pri gradnji predorov, je letos dobil gradbene posle na celotnem odseku drugega tira. Skupna pogodbena vrednost del je 628 milijonov evrov. Do sedaj je Kolektor od 2TDK že prejel več kot osem milijonov evrov za druga dela.
Že sredi marca smo od investitorja, to je podjetja 2TDK, zahtevali podatke o vseh podizvajalcih na tem projektu. Zavrnili so nas, ker odločitev o oddaji javnega naročila še ni bila pravnomočna. Te podatke so nam nato posredovali v začetku maja, ko je bil posel že pravnomočno oddan Kolektorju in Turkom. Katera dela bodo posamezni podizvajalci opravili v sklopu dveh pogodb za gradnjo drugega tira in kolikšna je njihova vrednost, še vedno ostaja poslovna skrivnost, zaradi česar smo vložili pritožbo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja.
Preberite še:
Kitajci in njihovi lobisti za drugi tir
Projektni svet za civilni nadzor nad izvajanjem projekta drugi tir, ki naj bi prispeval k večji transparentnosti, je v zadnjem poročilu iz februarja letos opozoril ministrstvo za infrastrukturo pod vodstvom Jerneja Vrtovca, da bi moralo javnosti razkriti celovito sliko pridobivanja in trošenja vseh sredstev v projektu drugi tir. S tem bi preprečili politično manipulacijo z njegovo končno ceno. Še vedno ocenjuje, da so ogroženi roki za izvedbo gradnje, določeni v investicijskem programu.
Kdo vse je pod Petričevim dežnikom
Med podizvajalci na obeh odsekih proge bodo:
1) Pomgrad, ki je v večinski lasti Stanka Polaniča. Sodi med pet največjih gradbenih podjetij v državi. V letu 2019 je ustvaril skoraj 90 milijonov evrov prihodkov.
2) Železničarsko gradbeno podjetje (ŽGP) v lasti Slovenskih železnic (SŽ). Začasno ga vodi njihov generalni direktor Dušan Mes.
Tako Pomgrad kot SŽ ŽGP sta že v zadnjih letih s Kolektorjem sodelovala pri poslih na železnicah. Kolektor CPG, Pomgrad in SŽ-ŽGP so tako skupaj za 55,5 milijonov evrov izvedli nadgradnjo odseka železniške proge Maribor-Počehova. Enaka dela so za 27 milijonov evrov opravili tudi na progi med Poljčanami in Slovensko Bistrico. Pomgrad je vodil konzorcij za 44 milijonov evrov vredno modernizacijo proge med Pesnico in mejo z Avstrijo, v katerem je bil tudi SŽ-ŽGP. Kolektor Koling pa je vodil konzorcij za 47 milijonov evrov modernizacijo dveh odsekov proge med Celjem in Rimskimi Toplicami, v katerem je bil tudi SŽ-ŽGP.
3) Riko Janeza Škrabca, ki se je še tri leta nazaj z ostalimi domačimi gradbinci srdito spopadal za posle na železnicah. Na razpise se je Riko prijavljal z rusko družbo RZD International, s katero je leta 2019 dobil 63 milijonov evrov vredno gradnjo vozlišča v Pragerskem. Toda že pred prvimi posli na drugem tiru se je Škrabec z ostalimi gradbinci očitno dogovoril o premirju. Riko se je tako skupaj s Pomgradom in Kolektorjem potegoval za gradnjo mostov čez Glinščico, a jih je po skoraj letu dni bitk na državni revizijski komisiji dokončno premagal konzorcij podjetij Markomark Nival, Nival Invest in Ekorel. Riko je četrto največje gradbeno podjetje v državi. V letu 2019 je z gradbenimi in inženirskimi deli ustvarilo 96 milijonov evrov prometa.
4) VOC Celje, zdravo jedro propadlega gradbinca CM Celje, ki je danes v lasti družine Moškotevc in Janeza Škoberneta, nekdanjega prvega moža Cestnega podjetja Maribor (CPM). Ima koncesije za urejanje cest v občinah Savinjsko-Šaleške regije, na Koroškem in Kozjanskem.
5) inženirsko-gradbeno podjetje CVP v lasti treh nekdanjih uslužbencev SCT (Zorka Cerarja, Roberta Kuzmana in Bojana Hočevarja), ki je sodelovalo pri gradnji predora Markovec in zagotovitvi poplavne varnosti porečja Savinje. V zadnjih treh letih je od Darsa in ministrstva za infrastrukturo prejelo 16 milijonov evrov.
6) podjetje CMC Group, ki se ukvarja z projektiranjem, vzdrževanje in merilno regulacijo vodovodne in kanalizacijske infrastrukture. Njegova lastnika sta Oliver in Robert Macinič.
7) inženirsko podjetje Ponting, ki je v lasti Viktorja Marklja in Marjana Pipenbaherja, projektanta mostu na Pelješcu. Sodelovalo bo na drugem, istrskem odseku del. Pipenbaher je podpisan pod več kot 200 viaduktov in mostov, tudi na Črnem kalu.
Preberite še:
Je to dokaz, da je bil posel na drugem tiru že rezerviran za Petriča, Polaniča in Škrabca?
628-milijonska posla, a skoraj nobene konkurence
Vse to pojasnjuje, zakaj konzorcij Kolektorja in dveh turških gradbincev pri oddaji ponudb ni imel velike konkurence. Za gradnjo prvega odseka med Divačo in Črnim Kalom je podjetje 2TDK, ki bo gradilo in upravljalo drugi tir, pridobilo dve ponudbi. Konzorcij, ki ga vodi Kolektor, je bil ta del proge pripravljen zgraditi za 403,6 milijona evrov, s čimer je bil za približno 60 milijonov evrov cenejši od avstrijskega Strabaga.
10 največjih gradbenih podjetij po prometu
Podjetje 2TDK je sicer sposobnost gradnje priznal še dvema ponudnikoma: turškemu Cengizu, ki gradi drugo cev predora Karavanke, in slovensko-češkemu konzorciju Gorenjska gradbena družba – Metroslav – CGP, a so ga zaradi neizpolnjevanja pogojev izločili z razpisa. Državna revizijska komisija je zahtevek za revizijo Gorenjske gradbene družbe v začetku marca zavrnila. Pred tem je podjetje 2TDK iz posla izločilo vse kitajske gradbince.
Tako je za gradnjo drugega odseka med Črnim Kalom in Koprom na koncu prejelo le eno ponudbo: od konzorcija, ki ga vodi Kolektor CPG, v višini 224,7 milijona evrov. Zakaj se na razpis za gradnjo drugega tira ni prijavilo več konzorcijev, v katerih bi sodelovali domači gradbinci? Ker bodo skoraj vsi med največjimi delali kot podizvajalci za konzorcij, ki ga vodi Petričev Kolektor.
Preberite še:
Madžari bi se vrnili na drugi tir
Koga od velikih ni zraven
Med desetimi – po prihodkih v letu 2019 – največjimi slovenskimi gradbinci jih bo tako pri gradnji drugega tira sodelovalo šest. Če velja k tem prišteti še GH Holding Blaža Miklavčiča, ki se bo zagotovo potegoval za signalizacijo posameznih odsekov proge, je opazno, da manjka največji samostojni gradbinec po prihodkih – novomeško Cestno gradbeno podjetje (CGP) v lasti Darija Južne. To je šlo po obratni poti kot Riko. Medtem ko je v zadnjih letih s Kolektorjem in Pomgradom sodelovalo pri gradnji železniške infrastrukture, se je za posel na drugem tiru odločilo potegovati skupaj z Gorenjsko gradbeno družbo in češkim Metrosavom. A posla ni dobilo.
Opoziciji ni uspelo izločiti Madžarske iz drugega tira
Državni zbor je včeraj s 44 glasovi proti in 43 za zavrnil poskus opozicije, ki je želela preprečiti, da bi v projekt drugi tir, ki je za Slovenijo nacionalnega pomena, kapitalsko vstopale druge države. Gre namreč za infrastrukturo, ki jo je doslej država s strategijo upravljanja državnega premoženja varovala kot strateško naložbo. Opozicija je včeraj opozarjala, da je "vsem državam treba dati možnost, da dostopajo do Luke Koper pod enakimi pogoji, ne pa, da bi imela katerakoli država kakšne boljše pogoje".
Vlada Janeza Janše je novembra lani v državni zbor vložila pobudo za sklenitev sporazuma z Madžarsko, o tem pa se dogovarja tudi z drugimi državami, na primer s Češko. Na izredni seji je sodelovanje zalednih držav pri projektu branil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič. "Govorimo o zakonu, ki zgolj omogoča vsem državam, ki bodo izrazile interes in kjer bomo ugotovili skupen strateški interes, da lahko pri projektu sodelujemo," je pojasnil Mihelič.
