Končni strošek gradnje in obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6), največje energetske investicije v zgodovini samostojne Slovenije, bo znašal skoraj tri milijarde evrov.
To je postalo jasno po včerajšnjem sprejetju zakona o nadaljnjem delovanju šoštanjske elektrarne, ki bo z novim letom prešla pod okrilje države. Medtem ko sta policija in tožilstvo preiskovala sume korupcije pri 1,41 milijarde evrov vredni gradnji TEŠ6, je šoštanjska elektrarna zgolj v desetletju obratovanja ustvarila še približno milijardo evrov izgube. Zdaj jo je država pred stečajem rešila tako, da je njeno delovanje omejila na proizvodnjo toplote. Za to bo v prihodnjih treh letih namenila še 400 milijonov evrov.
Pri tem velja poudariti, da končni znesek ne vključuje stroškov predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje. Ti bodo po napovedih do leta 2045 znašali dodatno milijardo evrov.
Kaj vse torej za zdaj zajema račun, izstavljen za plačilo TEŠ6?
Preberite še:
Kdo so krivci za propadli projekt TEŠ6: Rotnik, Pahor, Lahovnik, Janša ...
Za gradnjo plačali 1,41 milijarde. Posojila še vračajo.
Po prvotnih napovedih iz leta 2006 bi moral novi, 600-megavatni blok v Šoštanju stati 655 milijonov evrov. Toda v poznejših letih je šlo narobe vse, kar je lahko. Zgodila se je serija napak, sumov korupcije in drugih nepravilnosti, napačnih ocen, škodljivih dogovorov, laži in naklepnih manipulacij.
Primer:
- v zadnjem, šestem investicijskem načrtu za TEŠ6 je cena lignita, ki jo velenjskemu premogovniku plačuje elektrarna, določena pri 2,25 evra na gigajoul. To je bil eden od pogojev, da je projekt TEŠ6 dobil poroštva države za posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB).
- trenutna cena lignita, ki jo plačuje TEŠ, znaša 6,4 evra na gigajoul. Prihodnje leto bo presegla sedem evrov, s čimer bo več kot trikrat večja od tiste iz investicijskega načrta.
Četudi je TEŠ6 s poizkusnim obratovanjem začel spomladi 2015, so morala miniti še tri leta, da smo izvedeli, kolikšna je končna vrednost projekta – 1,41 milijarde evrov. Večino tega denarja, več kot milijardo evrov, je prejel Alstom, dobavitelj tehnološke opreme iz Francije. Za primerjavo: prvotna vrednost pogodbe z Alstomom je znašala slabih 700 milijonov evrov, torej več kot 300 milijonov evrov manj.
Preberite še:
Kako so milijoni iz TEŠ6 izginili v Švici
Milijarda izgube v desetih letih obratovanja
Med letoma 2015 in 2023 je TEŠ skupaj ustvaril 937 milijonov evrov izgube. Ob koncu leta 2024 bo ta višja od milijarde evrov.
Lani je bila glavnina te izgube posledica trgovanja z emisijskimi kuponi CO2, deloma pa so k njej pripomogli tudi oslabitve vrednosti opreme. Za kupone je TEŠ lani plačala dobrih 200 milijonov evrov. Zaradi velikih emisij, ki jih povzroča, je namreč zavezanec sistema trgovanja s kuponi na evropski ravni.
S tem denarjem se v Sloveniji polni podnebni sklad, zaradi česar se je v zadnjih mesecih pojavilo več ocen, da je TEŠ6 v resnici finančno in poslovno dober projekt, ki da je žrtev "zelenega lobija".
Toda pri tej interpretaciji velja opozoriti na dve dejstvi. Prvič, da je bila shema kuponov uvedena že leta 2005, torej še pred odločitvijo o gradnji in začetkom priprave projekta TEŠ6. Ni šlo torej za dejavnik, ki bi naknadno podrl ekonomiko investicije, ampak so zanj v Šoštanju vedeli ves čas.
Drži pa, da so si nekatere druge članice EU, recimo Poljska, za lastne termoelektrarne v pogajanjih z Brusljem na tem področju uspele izboriti večje odpustke kot Slovenija. Spet druge so uvedle nadomestila, s katerimi so podpirale delovanje energetskih objektov, nepogrešljivih za stabilnost sistem.
Dosedanji poslovni rezultati TEŠ
Projekcije poslovanja TEŠ
In drugič, da bi bila izguba TEŠ še precej višja, če bi edini lastnik Holding Slovenske elektrarne (HSE) električno energijo iz Šoštanja kupoval po tržnih cenah. Te so bile namreč v zadnjem desetletju v povprečju precej nižje od stroškovne cene za TEŠ. Prav dejstvo, da HSE z letom 2025 ne sme več na ta način subvencionirati TEŠ, je elektrarno pripeljalo na rob stečaja.
Zakaj prav zdaj? Ker se pri izračunu povprečne cene upoštevajo triletni intervali. Leta 2025 bo tako iz intervala izpadlo leto 2022, ko so bile tržne cene elektrike v Evropi zaradi energetske krize na rekordnih ravneh.
Do zdaj je HSE, ki je v izključni lasti države, izgube pokrival z vplačili dodatnega kapitala v TEŠ in Premogovnik Velenje. Za to je med letoma 2013 in 2020 namenil skoraj milijardo evrov.
Preberite še:
Pahor, Lahovnik & co. oprani vseh sumov pri zadevi TEŠ6
400 milijonov evrov za ogrevanje do leta 2027
Od 2,5 milijarde evrov, kolikor znaša seštevek stroškov investicije in pokrivanja izgub, sicer velja odšteti 261 milijonov evrov. Toliko je znašala vrednost poravnave, ki jo je ameriška družba General Electric, pravna naslednica Alstoma, plačala HSE za umik arbitražnega zahtevka za plačilo škode iz domnevnih korupcijskih ravnanj.
Toda k skupnemu znesku bo zdaj treba prišteti še dobrih 400 milijonov evrov za obdobje treh let iz pravkar sprejetega zakona. Kam in komu bo šel ta denar?
- približno 324 milijonov evrov bo namenjeno za "nadomestilo za kritje stroškov javne gospodarske službe zagotavljanja toplote", torej za ogrevanje Šaleške doline do konca aprila 2027. Ali drugače: ogrevanje enega stanovanja v tej regiji bo v povprečju stalo 13.500 evrov letno.
- 80 milijonov evrov bo šlo za poplačilo dolgov TEŠ. Največja ironija je, da bi lahko TEŠ končal v stečaju ali prenehal z obratovanjem še pred poplačilom vseh posojil za gradnjo projekta. TEŠ je s poroštvom države pri Evropski investicijski banki (EIB) najel 440 milijonov evrov posojila. Trenutno tej banki dolguje še dobrih 280 milijonov evrov. Pri vračilu bo zdaj pomagala tudi država.
Bo milijarda evrov dovolj za zapiranje premogovnika?
Končni račun za TEŠ6 bo seveda še višji, če bo nova vlada leta 2027 podaljšala veljavnost zakona. To bi se lahko zgodilo, če v Šoštanju do takrat ne bo alternativnega, precej cenejšega vira za proizvodnjo toplote.
Prej ali slej pa bo veljalo v račun za plačilo TEŠ6 zajeti tudi stroške zapiranja Premogovnika Velenje. Ta bi moral po načrtih iz časa priprave TEŠ6 delati do leta 2054. Program, ki so ga v Velenju pripravili minuli mesec, predvideva obratovanje do leta 2033, dokončno zaprtje pa leta 2045, torej 12 let pozneje.
To je za slovenske razmere zelo optimistična napoved. Za primerjavo: rudnik na Žirovskem vrhu, kjer so uran kopali le osem let, je v postopkih zapiranja že 32 let, kar je državo stalo dobrih 100 milijonov evrov. Tudi zapiranje Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki je bil po obsežnosti jamske infrastrukture precej manjši od velenjskega, traja že več kot 20 let. Cena: več kot 230 milijonov evrov.
Trenutna ocena stroškov zapiranja edinega slovenskega delujočega premogovnika znaša dobro milijardo evrov. Še konec leta 2021 je bila ta vrednost v izhodiščih za zakon o postopnem zapiranju premogovnika določena pri 870 milijonih evrov. Nova ocena je, kot so nam pojasnili v Velenju, "preračunana na današnjo vrednost z upoštevanjem stopnje inflacije in usklajena z nekaterimi spremenjenimi izhodišči".
