Projekt gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) je ena največjih korupcijskih afer v zgodovini Slovenije. Epilog bo dobila na sodišču, saj je specializirano državno tožilstvo pred dnevi v zadevi vložilo obtožnico. Štirinajstim posameznikom in podjetjem očita, da so TEŠ z več kot dvajsetimi kaznivimi dejanji oškodovali za dobrih 250 milijonov evrov. Za vsaj toliko naj bi bil torej projekt TEŠ6 preplačan.
Do zdaj ni bilo jasno, kje so končale podkupnine pri 1,43 milijarde evrov vrednem projektu. Toda v uredništvu necenzurirano.si smo uspeli pridobiti nove podatke o poslih med nekaterimi ključnimi igralci pri projektu in francoskim koncernom Alstom, dobaviteljem opreme za TEŠ6. Ti razkrivajo:
- da je Alstom vsaj del podkupnine za posle v Šoštanju plačal v gotovini,
- da je denar v Slovenijo prihajal prek pogodb, ki so jih sklepala podjetja v lasti poslovneža in lobista Petra Kotarja, ključnega svetovalca pri projektu TEŠ6 in enega od obtoženih,
- da je Alstom izplačilo denarja pogojeval z ugodnostmi pri projektu,
- da je Kotar v času projekta TEŠ6 obračal milijone evrov prek računa, ki ga je v Švici odprlo podjetje nabiralnik iz ameriške zvezne države Nevada.
- da so v Alstomu vedeli, da je željo po izplačilu provizije izrazil tudi Uroš Rotnik, nekdanji direktor TEŠ6 in prvi obtoženi v zadevi.
V sporočilih o provizijah omenili tudi Rotnika
Prve hišne preiskave v zadevi TEŠ6 so kriminalisti opravili spomladi 2012. Dobri dve leti pozneje so delo zaključili s kazensko ovadbo. Nato se je začela sodna preiskava, ki je zaradi različnih zapletov na celjskem sodišču trajala več kot štiri leta. V vsem tem času so preiskovalci po naših informacijah našli več dokazov in indicev, da je pri projektu prišlo do izplačila podkupnin.
Dogovori o "provizijah" so bili razvidni iz številnih elektronskih sporočil. O teh željah iz Slovenije naj bi v Francijo že jeseni 2007, pol leta pred podpisom pogodbe s TEŠ, poročali tudi iz Alstomovih podružnic v drugih državah. Eden od obtoženih, Frank Lehmann iz družbe Alstom Power, naj bi v svojih sporočilih omenjal tudi Rotnika. Kot je znano, je finančna uprava (Furs) Rotniku zaradi ugotovljene razlike med premoženjem in uradno prijavljenimi prihodki naložila plačilo 1,6 milijona evrov dodatnega davka. Rotnik je ves čas zanikal, da bi šlo za denar iz projekta TEŠ6.
Ključna oseba za zvezo je bil Peter Kotar. Sam ali njegov sin Boštjan Kotar sta opravila ali organizirala skoraj dvajset sestankov s posameznimi menedžerji Alstoma. Delala sta za obe strani. V istem času je Kotarjevo drugo podjetje CEE pripravljalo projekt TEŠ6. Alstomu je kot hišni inženir elektrarne tlakovalo pot do milijarde evrov vrednega posla.
Preberite še:
Sodišče končalo preiskavo Teša 6. Čaka Rotnika še tretje sojenje?
Kaj se je v Celju dogajalo s sodniki, ko so dobili na mizo primer Teš 6
Plačevali so ga za vodenje obiskovalcev v TEŠ
Če naj bi torej dokazi o dogovorih za "provizije" obstajali, je bilo drugače z denarnim tokom teh izplačil. Preiskovalcem ga več let ni uspelo natančneje izslediti. Toda obtožnica, ki jo je vložilo specializirano državno tožilstvo, naj bi vendarle vsebovala konkretnejše podatke o načinu in poteh izplačila podkupnin.
Denar naj bi tako v Slovenijo prišel po dveh poteh: prek gotovine in svetovalnih pogodb, ki jih je Kotar podpisoval z različnimi Alstomovimi podjetji. Njegovo podjetje Sol Intercontinental je imelo tako že vrsto let sklenjeno pogodbo o vzdrževanju z ljubljansko termoelektrarno-toplarno (TE-TOL). Denar je prejemalo kot posrednik, saj so dela dejansko opravljali uslužbenci hrvaškega Alstoma. S temi posli je Sol Intercontinental ustvaril milijon evrov dobička.
Za več pogodb, uradno namenjenih svetovanju, naj bi na tožilstvu sumili, da so fiktivne. Alstom je tako plačeval Sol Intercontinental za vodenje obiskovalcev skozi proizvodnjo TEŠ. Denar mu je nakazal tudi za spremembo investicijskega programa za projekt TEŠ6, ki so jo Kotarjeva podjetja že delala za TEŠ.
Dve od teh pogodb je Kotarjevo podjetje sklenilo z Alstomovim podjetjem iz Švice, ki se je že leta 2008 znašlo v preiskavi tamkajšnjih oblasti zaradi podkupovanja. Njuna skupna vrednost je znašala šest milijonov evrov. Odgovor na vprašanje, kako je Kotar prejel denar, se morda skriva v Švici.
Preberite še:
Korupcijska afera desetletja: še 12 let časa za obsodbe. Osem so jih že porabili.
Podjetje iz Nevade za dvigovanje milijonov
Jeseni 2009, ko se je TEŠ z Alstomom pogajal o znižanju vrednosti projekta, je namreč Kotar v Švico poslal dva računa v skupni vrednosti 470.000 evrov. Oba je storniral - zadnjega v začetku novembra 2009. Kot naj bi sumili preiskovalci, naj bi se ustrašil preiskav v Švici in za plačila našel obvod. Še isti dan je podjetje Sol Intercontinental podpisalo svetovalno pogodbo z družbo Elite Trading Company, ki je bilo registrirano v ameriški zvezni državi Nevada, račun pa je imelo pri eni od švicarskih bank.
V poznejših mesecih naj bi podjetja, povezana s Kotarjem, prek podjetja iz Nevade obrnila približno tri milijone evrov denarja. Gre za znesek, enak vrednosti ene od svetovalnih pogodb s švicarskim Alstomom. Po ugotovitvah tožilstva naj bi denar prek različnih transakcij na račune neznanih podjetij končal v gotovini.
Podjetje Elite Trading Company je v Nevadi ustanovil in vodil Boris Bevc, slovenski poslovnež, ki živi v Celovcu. Po naših podatkih je podjetje na enak način kot s Kotarjem, torej s svetovalnimi pogodbami, ki jim je sledilo dvigovanje gotovine, poslovalo še z nekaterimi slovenskimi poslovneži in gradbinci. Bevc je podjetje likvidiral julija 2012. Le mesec dni pred tem so kriminalisti opravili prve hišne preiskave v zadevi TEŠ.
Preberite še:
TEŠ6: Kako je Rotnik brisal sledi za milijonskim premoženjem
Našli smo vir denarja, s katerim je Uroš Rotnik plačal davčni dolg
Ko so ga razrešili, si je kupil nov avtomobil
Skupna vrednost denarja, ki se je iz Kotarjevih podjetij prelil v gotovino, naj bi znašala vsaj pet milijonov evrov. Ali in kako so bili ti posli povezani s TEŠ6, bo dokončno jasno na sojenju. Prav tako, ali gre za isto gotovino, s katero naj bi v času projekta razpolagal Rotnik. Toda pri tem velja opozoriti, da se je glavnina tega denarja začela obračati jeseni 2009, ko je postalo dokončno jasno, da je Alstomu pri projektu TEŠ6 uspelo doseči svoje.
Uprava Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki jo je takrat že vodil Borut Meh, je takrat v Francijo nakazala prvih 110 milijonov evrov denarja. S tem so snovalci projekta dobili v roke ključen argument, da se ga ne da več ustaviti. Pogodba s TEŠ je šla izrazito na roke Alstomu, saj je vsa tveganja prenašala na slovensko stran. Pri montaži je recimo Alstom zaračunal 35-odstotno maržo. Prav pogodba je bila glavni razlog za strmo rast cene projekta TEŠ6.
Pri tem so prezrli vsa opozorila - celo iz mednarodnih bank, ki so financirale projekte. Oktobra 2009 je Evropska investicijska banka (EBRD) opozorila TEŠ, da postopek izbire dobavitelja ni bil pravilen in da lahko to prinese težave pri iskanju soglasja za posojilo.
Ni pomagalo. Že v prihodnjih mesecih so iz omar projekta TEŠ6 padli številni okostnjaki, ki so podražili projekt. Novembra 2010 je nadzorni svet TEŠ razrešil Rotnika. Mesec dni pozneje si je kupil nov avtomobil znamke audi A6, za katerega je odštel dobrih 53.000 evrov, so ugotovili preiskovalci.
Kdo so obtoženi v zadevi TEŠ6?
Po naših podatkih je bilo v sodni preiskavi osumljenih 12 fizičnih in dve pravni osebi. To so nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, nekdanji vodja projekta Bojan Brešar, lobist Peter Kotar, direktor podjetja CEE Boštjan Kotar, uslužbenec TEŠ Jože Lenart, trije nekdanji uslužbenci podjetja CEE (Jože Dermol, Darko Weiss, Miran Leban), Frank Lehmann iz družbe Alstom Power, nekdanji izvršni direktor Alstoma Austria Josef Reisel, finančnik Bogdan Pušnik, davčni svetovalec Darko Končan, francoska družba Alstom Power (danes del ameriške korporacije General Electric) in podjetje Sol Intercontinental.
