Na vrsti je tožilstvo: Janševa vlada ga blokira

Po napadih na policijo Janševa vlada krepi pritiske tudi na tožilstvo.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
ponedeljek, 11. 1. 2021, 05:55


drago šketa
Težave tožilstva z Janševo vlado so postale javne lani poleti. Janša je v pismu generalnemu državnemu tožilstvu Dragu Šketi zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosili transparente "smrt Janšizmu".
STA

Pol leta po tem, ko je predsednik vlade Janez Janša zaradi neukrepanja ob transparentih "smrt Janšizmu" javno napadel generalnega državnega tožilca Draga Šketo, se pritiski na tožilstvo očitno krepijo. 

Vlada namreč že več mesecev zavlačuje z imenovanjem novih državnih tožilcev, ki jih je predlagala ministrica za pravosodje Liljana Kozlovič (SMC). To počne kljub temu, da se na tožilstvu že več let spopadajo s kadrovsko stisko. Konec leta 2019 je bilo tako v Sloveniji 211 državnotožilskih funkcionarjev, šest manj kot pred štirimi leti. Dejansko število je bilo nižje zaradi odhoda nekaterih državnih tožilcev v bolje plačane službe, upokojevanja in dolgih razpisnih postopkov. Kar petina tožilskih mest je nezasedenih.

Na ministrstvu za pravosodje so tako potrdili, da trenutno na imenovanje čaka šest kandidatov s petih razpisov. Od tega trije na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani, ki je kadrovsko najbolj podhranjeno v državi. Skoraj vsi kandidati na imenovanje čakajo že nerazumno dolgo časa:

-        kandidat, ki je predviden za delo na vrhovnem državnem tožilstvu, se je tako prijavil na razpis, objavljen že oktobra 2018, torej pred več kot dvema letoma. Pozitivno mnenje državnotožilskega sveta, ki ima ključno vlogo pri kadrovanju tožilcev, je dobil pred štirimi meseci, a vlada o njem še ni odločala.

-        podobno je s tremi kandidati, ki želijo delati na ljubljanskem okrožnem tožilstvu. Izbrani so bili na dveh razpisih, ki sta bila objavljena junija 2019, torej še v času vlade Marjana Šarca. Ministrica Kozlovičeva je predlog za imenovanje teh kandidatov na vlado prinesla že v začetku septembra, a do danes niso prišli na vrsto. Do zdaj je tako vlada potrdila le štiri predlagane kandidate s tega razpisa.

-        od oktobra čaka na imenovanje tudi kandidat za delo na okrožnem državnem tožilstvu v Kranju. Prijavil se je na razpis, objavljen septembra 2019.

Janez Janša je pisal generalnemu državnemu tožilstvu in ga pozval k preganjanju protestnikov, ki nosijo transparente “smrt janšizmu”. Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev.
Janez Janša je pisal generalnemu državnemu tožilstvu in ga pozval k preganjanju protestnikov, ki nosijo transparente “smrt janšizmu”. Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev.
Vlada

Preberite še:
Proti Janezu Janši tožilci vložili obtožnico

Kdo od bodočih tožilcev ni po volji SDS? 

Na vprašanje, zakaj vlada še ni odločila o kandidatih, nam na ministrstvu niso odgovorili. Toda po informacijah iz več virov je to povezano tudi s predlaganimi kandidati. SDS motijo nekatera imena, ki jih je na vlado prinesla Kozlovičeva. To pa zavira tudi ostala imenovanja. Kot smo neuradno izvedeli, je najbolj sporen kandidat, ki je pred tem delal na eni od drugih preiskovalnih institucij. Njegovo ime hranimo v uredništvu. Na ministrstvu so pojasnili, da "imen prijavljenih kandidatov v odprtih razpisnih postopkih zaradi varstva osebnih podatkov kandidatov ne morejo razkriti". 

Vlada po zakonu sicer nima pristojnosti za naknadno preverjanje tožilcev. V postopku imenovanja tožilcev ima le formalno vlogo. Vodi ga ministrstvo, ki po razpisu v uradnem listu seznam kandidatov pošlje tožilstvu, na katerem potrebujejo nove tožilce. Kandidate nato oceni vodja tožilstva, na državnotožilskem svetu pa preizkusijo njihovo strokovno znanje, osebnostne lastnosti in druge veščine. Mnenje pošljejo kandidatom in vodji tožilstva, po morebitnih pripombah pa dokončno mnenje dobi pravosodna ministrica, ki potem predlog za imenovanje pošlje na vlado. Takšna ureditev skuša v največji možni meri varovati neodvisnost tožilstva od vsakokratne vladajoče politike.

"Smrt janšizmu", Trenta in dolge čakalne vrste

Težave tožilstva z Janševo vlado so postale javne lani poleti. Junija je Janša v pismu Dragu Šketi zahteval preganjanje protestnikov, ki so nosili transparente "smrt Janšizmu". Zagrozil mu je, da bo neposredno odgovoren, če bo prišlo do žrtev. Sledil je sestanek med Šketo in Janšo, ki so ga v uradu generalnega državnega tožilca želeli skriti pred javnostjo. Janšev pritisk očitno ni padel na plodna tla. Avgusta lani je okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zavrnilo ovadbo policije proti protestnikom. Ocenilo je, da "smrt Janšizmu" ne pomeni grožnje s smrtjo.

Razvijanje in nošenje transparentov s parolo "SMRT JANŠIZMU" ni kaznivo dejanje grožnje, je ugotovilo tožilstvo.
Razvijanje in nošenje transparentov s parolo "SMRT JANŠIZMU" ni kaznivo dejanje grožnje, je ugotovilo tožilstvo.
twitter

Kmalu zatem so se začele "čakalne vrste" kandidatov na vladi daljšati. Takrat je na imenovanje čakalo že dvanajst bodočih tožilcev, saj se je vlada po lastnih besedah "želela temeljito seznaniti s celotnim predlogom". Čeprav je nekaj kandidatov za tožilce v tem času dobilo zeleno luč vlade, ostali nanjo še vedno čakajo. 

Odnosi med Janševo vlado in tožilstvom so tako vse bolj vidno napeti. Specializirano državno tožilstvo je oktobra proti Janši vložilo obtožnico v zadevi Trenta. "Zadeve ne komentiram, ker se komentira sama," se je takrat odzval Janša. V začetku decembra je tako v parlament poslala novelo zakona o kazenskem postopku, ki določa 90-dnevni rok, v katerem mora tožilec sprejeti odločitev, ali bo kazensko ovadbo zavrgel ali zahteval preiskavo. Temu je neuspešno nasprotoval državnotožilski svet. 

Preberite še:
Tajni sestanek šefa tožilstva pri Janši

Nezakonito premoženje: vlada gluha za želje tožilstva

Na tožilstvu so prav tako nasprotovali dopolnilu k noveli, ki omogoča, da se lahko vsakdo po dostopu do informacij javnega značaja seznani z vsebino vsakega kazenskega spisa. To dopolnilo je odbor za pravosodje sprejel na predlog SDS in NSi. Pri tem je vlada preslišala želje tožilstva po sistemski spremembi zakona o kazenskem postopku, saj ta po njihovem v sedanji obliki ni primeren za najzahtevnejše kazenske zadeve.

Tožilstvo je proti Janezu Janši vložilo obtožnico zaradi osebnih nepremičninskih poslov iz obdobja njegove prve vlade.
Tožilstvo je proti Janezu Janši vložilo obtožnico zaradi osebnih nepremičninskih poslov iz obdobja njegove prve vlade.
Primož Lavre/Profimedia

Tik pred božičnimi prazniki pa je ministrstvo za pravosodje v javno obravnavo dalo še predlog sprememb zakona o tožilstvu, ki predvideva nekatere spremembe v postopku imenovanj in napredovanj tožilcev. Čeprav naj bi novela okrepila samostojnost in odgovornost generalnega državnega tožilca, bodo nova imenovanja in napredovanja tožilcev ostala v pristojnosti vlade. Ministrstvu se je očitno mudilo, saj je kot rok za oddajo pripomb določilo 31. december. "Predlog zakona je trenutno v medresorskem in strokovnem usklajevanju," so pojasnili na ministrstvu. 

Precej manj pa se vladi mudi s predlogom sprememb zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki so jih pripravili na specializiranem državnem tožilstvu. Za te namreč na ministrstvu za pravosodje ni posluha. Kot je znano, je ustavno sodišče leta 2018 razveljavilo uporabo tega zakona pred novembrom 2011, ko je začel veljati. Zaradi tega je moralo tožilstvo zaustaviti več tožb za povrnitev premoženja nezakonitega izvora, med drugim tudi proti Janezu Janši, sedanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za notranje zadeve Francu Kanglerju in nekdanjemu predsedniku uprave Intereurope Andreju Lovšinu.

Preberite še:
Tožilstvo: nošenje parole "Smrt janšizmu" ni kaznivo dejanje