"Ne dobimo tistega, kar hočemo, temveč tisto, kar si izpogajamo." - ameriški podjetnik Harvey Mackay
Krvave bitke politično vročega poletja obrajajo sadove miru. Sindikati javnega sektorja, ki po stari šegi niso zadovoljni s svojimi plačami in pogoji dela, so podpisali dogovor z vlado. Prvega januarja prihodnje leto bodo skoraj vsi dobili toliko, da mogoče ne bodo srečni, ampak bodo vsaj shajali.
Skoraj vsi. Obdana z belino halj in poškropljena s krvjo srditega sindikalnega boja na okopih vztrajata Fides in njihov jurišni odred Mladi zdravniki. “Plačna nesorazmerja sigurno obstajajo!” pravijo eni. “Živimo v totalitarizmu!” vreščijo drugi, ko vlada oblasti ne prepušča njihovemu cehu in si državo drznejo voditi izbrani predstavniki ljudstva. Diktatura, da ni hujše. Dobesedno stalinizem.
Sveti bes jih popada, ker so eni dobili, oni pa ne
Po eni strani gre razumeti jurišnike v jarkih na fronti. Sveti bes jih popada, ker so eni dobili, oni pa ne. Dogovor s sindikati javnega sektorja ne bo v ničemer izboljšal položaja zdravnikov, ker zdravniki niso sodelovali v pogajanjih. K svojim težavam niso pristopili konstruktivno, saj jih je vodstvo spet prepričalo, da so raje žejni čez vodo tovorili sodčke Don Perignona za nujne potrebe sindikalnega vodstva v času ofenzive.
Ne sindikat Fides ne Mladi zdravniki že dalj časa nista več predstavnika svojih članov. Sta politični organizaciji, namenjeni boju za desni politični pol. S populistično propagando sta uspela prepričati svoje članstvo, da ju v tem še vedno podpira, čeprav je jasno, da nista dosegli ničesar, ne zanje in ne za Slovenijo.
Kaj radi recimo tarnajo, kako je naš sistem v razsulu in kako je urejen v Avstriji, kjer je vse drugače, vse boljše, so zdravniki spoštovani in je vse urejeno in še samorogi se pasejo. V objektivni primerjavi je avstrijski sistem res dobil več točk od slovenskega: s 80,2 točkami je v rangiranju evropskih zdravstvenih sistemov dve mesti pred našim, ki je dosegel 79,9 točke.
Preberite še:
Kako je Erik Brecelj pri "dvoživkah" nalil čistega vina Bojani Beović
Edini, kjer zdravniški sindikat ne dela za člane, ampak za stranko
Dejstvo je, da nikjer niso zadovoljni s svojim zdravstvenim sistemom, da se vse sisteme da izboljšati in da je kvaliteta oskrbe praktično premosorazmerna s količino denarja, ki ga zmečemo v sistem. Ni naključje, da je najboljši evropski sistem na Norveškem, in ni naključje, da smo mi nekje v povprečju. Toda tudi ni naključje, da imamo ene najbolj nezadovoljnih zdravnikov: verjetno smo edini v Evropi, kjer dominantni zdravniški sindikat ne dela za svoje člane, ampak za določeno politično stranko.
Žal je tako, da se s tem ukvarja le majhen del članstva. Večina se jih s sindikalno politiko ne želi ukvarjati in tudi ne vidijo dlje od tega, da ima pa oni tamle, z nižjo izobrazbo in manj odgovornosti pa skoraj tako plačo kot oni. Da ima tudi dvajset let izkušenj več in da je že dosegel svoj plato plače, medtem ko so sami šele dobro začeli napredovati, rado zleti mimo. Sindikalisti o tem definitivno nočejo govoriti.
Če bi šlo za dejanske predstavnike svojega članstva, ki bi se dejansko borili za pravice svojega ceha, bi k pogajanjem pristopali konstruktivno in celovito. Toda Fides v zadnjem desetletju ali dveh predvsem stremi k manjšim kozmetičnim popravkom, ki so za vlade (vedno ene, nikoli druge) politično zelo drage in obremenjujejo proračun, toda hkrati ustvarjajo nove šibkosti, ki se jih da izkoristiti za ustvarjanje jeze, nezadovoljstva in hujskanje v naslednjem krogu. Sindikat je nag, kot nudist v obmorski koloniji teka naokoli, opleta in nam kaže vse, kar ima za pokazati. Praviloma se buljiti res ne spodobi, toda v tem primeru bo vseeno treba pogledati.
Preberite še:
Fides je zlomil Cerarja, zdravstveni lobiji Šarca. Golob je obe bitki dobil, a prava šele prihaja
Gospoda v belem ne razume
V Sloveniji si zaslužimo boljše zdravstvo, kjer bodo delali predani, zadovoljni ljudje. Vsak, od snažilke in strežnice do zdravnika specialista in profesorja, si zasluži, da je za svoje delo primerno nagrajen in s tem zadovoljen. Toda do tega blagostanja lahko pridemo le v primeru, da vsi povedo, kaj to je, in se potem povedanega držijo. Strani, ki bo svoje zahteve načrtno postavila tako, da bo ustvarila nov val nezadovoljstva, bodo vrata nirvane ostala zaprta.
Gre tu res za tako hudimano napreden koncept, da ga nekateri, ki imajo za seboj več kot dve desetletji šolanja in končan “najtežji” (sic) študij, ne razume? Kdor aktivno poskuša ustvariti razloge za svoje nezadovoljstvo, ne bo nikoli zadovoljen. Krivda pa ni v vladi, ki jih ne posluša, ne v sistemu, ki je slab, ne v navadnih smrtnikih, ki smo grdi in se jim ne klanjamo dovolj globoko, temveč v tistih, ki jih že leta in leta imajo za vojščake v vojni, ki si je niso izbrali sami.
Dokler sami delajo na svoji grenkobi, jim grenkobe ne bo zmanjkalo. Čudno, mar ne?
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
