Vsaka levosredinska vlada, ki se je poizkušala lotiti reforme zdravstva, je šla v tem stoletju po isti poti. Vedno je prvi v zrak skočil Fides. Ko je na oblasti Janševa vlada, se zdravniški sindikat trudi dajati videz konstruktivnega in potrpežljivega sogovornika, ki ga skrbi za bolnike. Isti Fides je Cerarjevo, Šarčevo in Golobovo vlado pričakal na okopih. Še preden so se dobro namestile na položaje, je pričakoval uresničitev vseh, celo najbolj skrajnih zahtev, ki jim jih ni izpolnil niti Janez Janša.
Ta igra je skozi leta postala zelo prozorna. Fides za svoje zahteve običajno postavi kratek rok, recimo mesec dni. Če ga minister za zdravje ne upošteva, sledi grožnja s stavko. Oglasi se zdravniška zbornica z opozorili pred kronično preobremenjenostjo zdravnikov. Sledi medijska ofenziva, za katero pogosto stoji kakšna znana agencija. Vsaka težava v zdravstvu se prikaže kot končni dokaz za razpad sistema.
V boju proti ministru se nato združijo interesne skupine, ki začnejo iskati razpoke v koaliciji: od prostozidarjev do največjih dobaviteljev. Tudi sicer v zdravstvu nikoli ni bilo jasnih političnih ločnic, saj z Markom Bitencom na poslovna kosila v Ljubljano ali Zagreb hodi tudi Milan Kučan. Svoj lonček z interpelacijo proti ministru pristavita še SDS in NSi, ki sta na področju zdravstva pogosto le politični podaljšek lobijev zdravniških baronov in zavarovalnic.
Epilog je bil do zdaj vsakič isti. Vlade se prenehajo ukvarjati z urejanjem podeljevanja koncesij ali iskanjem vzrokov za čakalne vrste, saj so njihov edini fokus zdravniške plače in normativi. Fides in lobiji dosežejo svoje, reforme pa obstanejo v blatu, saj so vlade takrat običajno že na poti razpada.
Preberite še:
Fides je zlomil Cerarja, zdravstveni lobiji Šarca. Golob je obe bitki dobil, a prava šele prihaja
Anomalije nam prodajajo kot normalnost
Vse je vedno ostalo, kot je bilo. Le da smo se morali prebivalci Slovenije, torej plačniki zdravstvenega sistema, navaditi na anomalije, ki so nam jih prodajali kot nekaj povsem normalnega.
Povsem normalno je bilo, da smo za isto zdravstveno storitev plačevali trikrat: obvezno, dopolnilno in samoplačniško. Povsem normalno je, da moramo na pregled pri zdravniku kot zavarovanci čakati več mesecev, pri čemer lahko do istega zdravnika pridemo že jutri kot samoplačniki. Povsem normalno je, da se čakalne vrste daljšajo, četudi država v zdravstvo meče na stotine dodatnih milijonov evrov.
Povsem normalno je, da imajo zdravniki, ki so zaposleni v javnih bolnišnicah, njihovi predstojniki ali direktorji po štiri ali pet soglasij za delo drugje. Povsem normalno je, da zasebne klinike s prihodki iz javne blagajne ustvarjajo rekordne dobičke, ki se odlivajo iz zdravstvenega sistema. Povsem normalno je, da so zdravniki prejemali covid dodatke, četudi so bili med epidemijo po več tednov doma.
Povsem normalno je, da se nihče ne pogovarja o storilnosti v javnih bolnišnicah, kjer dela skoraj polovica več zdravnikov kot pred 20 leti. In povsem normalno je, da so ljudje, ki v tujini kupijo nek izdelek zato, da ga preprodajo javni bolnišnici, med najbogatejšimi v Sloveniji.
Preberite še:
Poraz sindikata Fides: zdravniki delajo toliko kot pred stavko
Govorijo o "prisilnem delu", grozijo z odhodi
Vse to je, ponovimo, normalno. In nihče ni te "logike" bolje ubesedil kot na Pop TV pred dnevi Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice: "Red v zdravstvu ne pomeni ločitev na javno in zasebno, ampak da nekdo, ki je zaposlen v zdravstvu, za svojo plačo v svojem rednem delovnem času naredi tisto, kar mora."
Toda: kako lahko zdravnik po osmih urah dela in verjetnih nadurah kvalitetno dela še v treh ali štirih drugih klinikah? In zakaj so v času Danijela Bešiča Loredana ob neomejenem državnem financiranju vseh pregledov, posegov in operacij v zdravstvu v javnih bolnišnicah delali manj (!) kot pred tem? Odgovor: ker so za dodatni denar raje hodili delat drugam.
Spin, ki ga gledamo, beremo in poslušamo te dni, je tako enako prozoren kot prej opisana dogajanja pod vsako levosredinsko vlado: javnega zdravstva ne bo sesula divja privatizacija, ampak vsak poizkus regulirati "divji zahod" pri samoplačniškem delu zdravnikov, ki v javnih bolnišnicah za paciente nimajo časa. Vse bo razpadlo, ker bodo ti zdravniki odšli – ali v zasebne klinike ali v tujino, četudi se je število zdravnikov v javnem zdravstvu od začetka letošnje Fidesove stavke celo povečalo.
Eni govorijo o "prisilnem delu" v javnem zdravstvu, drugi o gonji ali pogromu proti zdravnikom. Toda na srečo smo se v vseh teh letih, ob vseh ponavljajočih igrah, ki so se vedno končale enako, nekaj naučili tudi mediji.
Preberite še:
Fides je grozil, da bodo šli zdravniki v tujino. To so bile prazne besede.
Kaj nam je povedal Brecelj
Ob Beović smo namreč v studiu Pop TV končno slišali tudi zdravnika, ki nas je spomnil, da njihove stanovske organizacije še zdaleč ne govorijo v imenu vseh. Erik Brecelj je kirurg z Onkološkega inštituta, ki nikoli ne bo imel zasebne konkurence na trgu. Zdravljenje raka se zasebnikom pač ne izplača.
In Brecelj, ki je bil tam kot glas množice zdravnikov, poštenih in vestnih pri svojem delu, je povedal bistvo: "Poslušam, da je v zdravstvu vse super, ko bo sprejet ta zakon, pa se bo vse sesulo. Ravno anomalije v zdravstvu so pripeljale do tega, da je nov zakon potreben. (...) Medtem pa v javnem zdravstvu dela na tisoče zdravnikov in medicinskih sester ter drugi kader, ki za svoje delo niso nagrajeni."
Kar nam je povedal Brecelj, je naslednje: na področju prehajanja zdravnikov med javnim in zasebnim zdravstvom je končno treba narediti red. Toda obenem je treba bolnišnicam dati možnost za nagrajevanje dela vseh tistih zdravnikov, ki si prihodkov ne zvišujejo na račun umetnega ustvarjanja čakalnih vrst, različnih obvodov in "štepanjem" storitev v najbolj donosnih programih.
"Nihče se ne sekira, če plastik (plastični kirurg op. a.) v kliničnem centru za celo noč šivanja prstov nazaj dobi 150 evrov. Zdaj pa smo zaskrbljeni, kako bo. Treba je nagraditi tiste, ki dobro in več delajo. Kirurgi celo noč transplantirajo organe, pa so za to dokaj bedno plačani. Tudi nimajo kam iti. A bodo šli k zasebnikom opravljat transplantacije jeter? Njih ne vidimo, zdaj bo pa kar naenkrat to postal problem," je Brecelj nalil čistega vina Bojani Beović.
In vsem tistim, ki nam anomalije v zdravstvu že vrsto let prikazujejo kot nekaj normalnega.
