"Še lani je bila Slovenija na strani držav, ki so se borile za svobodo medijev. Zdaj smo vedno bliže skupini držav, ki na nek način grozijo svobodi medijev. Že to, da se sami doma primerjamo predvsem z državami, kot so Bolgarija, Romunija in Madžarska, je znak, kam smo se postavili. Razočaran sem tudi nad pasivnostjo ministrstva za pravosodje, ki bi moralo imeti glede delovanja pravne države zelo jasna stališča tako v vladi kot navzven."
Zgornje besede niso prišle iz ust koga od predsednikov ali poslancev opozicijskih strank, levih intelektualcev, pobudnikov nove koalicije ustavnega loka, vodij protestniškega gibanja, nevladnikov, kulturnikov, sindikalistov, nekdanjih predsednikov republike ali drugih kritikov vlade Janeza Janše. Izrekel jih je nihče drug kot Miro Cerar, tisti nekdanji premier, ki je na nek način tragična figura slovenske politike.
Kaj nam je povedal Miro Cerar
Cerar je leta 2014 dosegel rekordno volilno zmago. Slabih šest let pozneje je iz politike odšel kot ultimativni poraženec. Čeprav je državo vodil v času post-kriznega gospodarskega razcveta, osebno pa se nikoli ni zapletel v korupcijske afere, je za večji del javnosti (p)ostal "cmerar". Videla ga je kot neodločnega politika, ki mu na izvršnih funkcijah ni uspevalo nič. Državo je dobil na pladnju, a ni vedel, kaj z njo početi. Pri tem ni znal krotiti apetitov Socialnih demokratov, Karla Erjavca in plenilcev v lastnih vrstah. Govoril je o etiki in morali, medtem ko so razni prvoborci SMC, njeni priskledniki in drugi kruhoborci pridobivali funkcije, službe ali posle v državni upravi, podjetjih, zavodih in agencijah.
V svoji politični naivnosti in spodobnosti je bil Cerar lahka tarča vsakogar, ki je imel pet minut časa. Od novinarjev, ki se ga – drugače kot koga drugega v premierski pisarni – nikoli niso bali, do SDS, ki je po letu 2015 našla nove populistične vzornike v Trumpu, Orbanu in "brexitovcih". Politični oder je zapustil ponižan in na samem dnu. Ko je bil preigran še v boju za položaj evropskega komisarja, so Cerarju vrata pokazali člani njegove stranke. Torej tisti, ki jim je Cerar s svojim prihodom v politični prostor prinesel dobro plačane poslanske ali druge službe.
Cerar jim ne očita le, da so tiho, ko SDS lomasti po policiji, medijih, pravosodju in državi. S prstom je pokazal na SMC kot ključni problem slovenske demokracije, kjer je parlament le še bazar, na katerem so se ideje ali načela umaknile raznim "cenikom".
Preberite:
To je poslanec, ki dobiva denar za nič dela
Pol leta je bil Cerar tiho. Pred dnevi se je oglasil in povedal to, kar je v eri tretje Janševe vlade vidno že iz vojaškega aviona. Da se epidemija v Sloveniji zlorablja za druge, bolj avtoritarne namene, za družbeni inženiring, za bogatenje in trajno nedotakljivost "prvorazrednih" pred pravosodjem in kritiko. Poudaril je, da Slovenija drsi v smer, kjer v resnici nikoli ni želela biti. Da bo že cena tega Janševega početja, četudi se bo končalo brez uspeha, astronomska za državo in odnose v družbi. Da vsi postajamo glavni junaki Janševe "basni o žabah, skuhanih v mlačni vodi".
In bistvo: Cerar nas je znova opozoril, da pri tem sodeluje tudi stranka, ki je še ne tako daleč nazaj nosila njegovo ime.
S čim ima Janša v šahu Počivalška?
Zakaj je to pomembno? Ker ima najnovejši načrt za koalicijo ustavnega loka, ki bi prevzela vodenje vlade, eno veliko pomanjkljivost. Temelji na predpostavki, da je mogoče SMC tudi s sedanjim vodstvom kot celoto spet vrniti v zgodbo na levi sredini, jo "v očeh volivcev rehabilitirati" in pripraviti na volitve. Da je to iskanje izgubljenega časa, je združene prvake opozicije včeraj spomnil kar sam Zdravko Počivalšek. "Na vlaku, na katerega me kot predsednika stranke vabijo zdaj, sem enkrat že bil. S takimi sopotniki je težko zdržati resne naporne vožnje!" je napisal v pismu članom.
Miro Cerar je govoril o etiki in morali, medtem ko so razni prvoborci SMC, njeni priskledniki in drugi kruhoborci pridobivali funkcije, službe ali posle v državni upravi, podjetjih, zavodih in agencijah.
Kdor je ob tem presenečen, je zadnjih nekaj mesecev prespal. Počivalšek namreč ni več (le) koalicijski partner Janše in SDS, ampak njun ujetnik. Opravil je umazano delo pri nabavi zaščitne opreme, osebno klical za predujme izbranega dobavitelja SDS in prevzemal robo. Medtem ko so drugi služili milijone evrov, so Počivalška obiskali kriminalisti. Dejstvo, da bo usoda preiskave, v kateri je Počivalšek prvi osumljenec, v veliki meri odvisna od (ne)uspešnosti Hojsovega čiščenja policije, daje Janši največji možni vzvod vpliva na šefa SMC. To moč so mu v SDS že demonstrirali, ko so zlorabili parlamentarno komisijo, da bi od nekdanje generalne direktorice policije izvedeli vse o morebitnih preiskavah proti Počivalšku in njegovim prijateljem.
Nič v zvezi s Počivalškom nas torej ne sme začuditi, od ukinitve neodvisnosti osmih javnih agencij naprej. Njegovo izpričano liberalnost in sredinskost v resnici kalibrira Janša. Počivalškova osebna računica je verjetno preprosta. Zaveda se, da je v zadnji fazi politične kariere, zato mu jo je v interesu zavleči čim dlje. Medtem bo skušal dokončati turistični holding, med podjetja in regije pa razdeliti čimveč subvencij, kar mu krepi pozicije pred neizbežno vrnitvijo v Obsotelje. Morda jih bo nekoč pregledalo tudi računsko sodišče.
Preberite še:
Je Igor Zorčič rešitev za konec janšizma?
Kaj zanima poslance SMC? Le politično preživetje
V tej luči so zelo podobne tudi osebne kalkulacije poslancev SMC. Pozabite na trkanje na slabo vest zaradi izdaje volivcev, ki so še leta 2018 brali čivke Igorja Zorčiča in Janje Sluga o "prijedorskem kreditu" in poslušali zagotovila o sanitarnem kordonu okrog SDS, po Cerarju "stranke preteklosti, ki želi v državljanih vzbujati strah".
Težko bi zgrešili, če bi rekli, da osmerico poslancev SMC v tem trenutku zanima še kaj drugega kot lastno politično preživetje. Če rešilnih čolnov za vse ali le nekatere ne bo, bodo pač počakali na ladji, imenovani Počivalškov SMC, in se čez dve leti iz Ljubljane vrnili v prejšnja življenja. Do takrat bodo dvigovali roke za Janševe kadre in zakone, mu pomagali uničevati preiskovalne komisije in še kaj drugega. Nekateri bodo to opravičevali z izjavami, da država v tem trenutku potrebuje stabilnost, druge bo hitro pomiril že pogled na bankomat. Tretji, recimo Gregor Perič, bodo ob približevanju Janši še bolj privzemali njegovo retoriko.
Svojim "brutom" je zdaj ogledalo nastavil človek, brez katerih Počivalška in vseh ostalih vodilnih politikov SMC ne bi bilo niti blizu vladi ali parlamentu. Razumljivo je, da v to sliko Doriana Greya mnogi med njimi ne želijo pogledati. Cerar jim ne očita le, da so tiho, ko SDS lomasti po policiji, medijih, pravosodju in državi. S prstom je pokazal na SMC kot ključni problem slovenske demokracije, kjer je parlament le še bazar, na katerem so se ideje ali načela umaknile raznim "cenikom".
Vstop SMC v Janševo vlado je bil verjetno največja povolilna prevara v zgodovini demokratične Slovenije, zaradi katere je država danes talec politične trgovine. Toda matematika je jasna - nove koalicije brez rešilnih čolnov ne bo.
