"Ta koalicija je klinično truplo, ki se ohlaja."
Tako je Janez Janša govoril januarja lani, ko je postajalo jasno, da so koaliciji Marjana Šarca šteti tedni. SMC je takrat že vodil Zdravko Počivalšek, ki je odkrito pogledoval proti desni. Ob notranjih sporih ji je podporo odrekla Levica. V državnem zboru ji je ostalo le 43 glasov in zloglasni cenik Zmaga Jelinčiča. "Tako, da vprašanje glede dolžine trajanja te vlade je treba naslavljati na Jelinčiča. On je tisti, ki to ohranja pri življenju. Koliko je to v interesu države, koliko je to tista stabilnost, ki jo Slovenija potrebuje, pa presodite sami," je govoril Janša.
Življenje ima smisel za ironijo. Slabo leto in pol pozneje postaja truplo koalicija, ki jo vodi Janša. Včeraj je v državnem zboru utrpela nov velik udarec. Ker ji ni uspelo zbrati 46 glasov za potrditev dnevnega reda, ne bo majske redne seje državnega zbora. Kdaj bodo poslanci obravnali zakone o prevozih v cestnem prometu, združitvi več agencij, različna poročila in druge točke, ki bi jih morali v teh dneh, ni znano. V najslabšem primeru šele jeseni, ker državni zbor nima niti terminskega načrta za junij. Parlament je tako od včeraj "v leru", v nekakšnem zamrznjenem stanju. Česa takega niti najstarejši ne pomnijo, bi govorili novinarji, če bi šlo za vremensko ujmo ali drugo naravno katastrofo.
Preberite še:
Janša je blefiral: v resnici si ne želi volitev #komentar
Česa si na desni ne želijo priznati
Kdo je za to odgovoren? Pričakovano se je iz vrst vlade in njenih podpornikov včeraj usulo po opoziciji. Eni ji očitajo pobalinstvo, drugi butalstvo, tretji "džihad" proti vladi. Toda v parlamentarni demokraciji obstajajo jasno pravila. Eno od njih je, da odloča večina glasov. V Janševi koaliciji nas vedno znova prepričujejo, da jo imajo. Zakaj ji potem ne uspe izglasovati celo dnevnega reda seje? Ker večine v državnem zboru že nekaj časa nima. In to je nekaj, s čimer se na desni nikakor ne želijo sprijazniti.
Vsaka lekcija je zato bolj boleča. V mesecu in pol se je Janšev valjar že večkrat ustavil v pesku. Konec marca je koaliciji zmanjkal en glas za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča. Nato je aprila kar 46 poslancev glasovalo proti zakonu o ustanovitvi dveh "super agencij", ki je bil eden ključnih za Janšo. Včeraj je ob dnevnem redu, ki ga je podprlo le 42 poslancev, padla tudi novela zakona o lekarniški dejavnosti, saj jo je SMC kot predlagateljica umaknila.
Od "trdne večine", o kateri je pred meseci govoril prvak NSi in minister za obrambo Matej Tonin, ni ostalo kaj veliko. SDS, NSi in SMC lahko vedno in z gotovostjo računajo le na 38 svojih glasov, a le pod pogojem, da so vsi njihovi poslanci takrat navzoči v državnem zboru. Da je to težko, smo videli danes, ko so pri potrjevanju dnevnega reda manjkali Marko Pogačnik, Franci Kepa (oba SDS) in Dušan Verbič (SMC). Za kaj več mora koalicija vsakič znova politično trgovati z Jelinčičem in štirimi poslanci DeSUS, ki jih vodi večno nepredvidljivi Franc Jurša. Tudi v tem primeru je še vedno le pri 45 glasovih. Za večino torej potrebuje še vsaj enega poslanca manjšin, pri čemer je predstavnik italijanske skupnosti Felice Žiža že napovedal, da ne namerava biti jeziček na tehtnici.
Preberite še:
Leto dni Janše 3.0 in "slovenskega bolnika
Zakaj Janševa vlada ne more biti manjšinska
To seveda pomeni, da je Janševa vlada obsojena na tisto, kar ji gre najtežje od rok – iskanje kompromisov. Vodenje manjšinskih vlad zahteva veliko politične spretnosti, pragmatizma in pripravljenosti na sodelovanje. Torej vsega, česar ta oblast nima. Njena narava je avtoritarna. V državnem zboru vidi le glasovalni stroj za potrjevanje odločitev, sprejetih drugje. V dobrem letu dni je Janševi vladi uspelo, kar se je še marca lani zdelo nemogoče. Ne le, da je na vrhuncu epidemije od mrtvih obudila štiri levosredinske stranke, ki so iz Šarčeve vlade izšle sprte in polne grenkobe. Uspela jih je celo povezati v – sploh za standarde slovenske leve sredine - dokaj disciplinirano glasovalno koalicijo, ki je v relativno kratkem času proti vladi vložila tri interpelacije, eno ustavno obtožbo in eno zahtevo za konstruktivno nezaupnico.
Nikakor ne želimo braniti opozicijskega bloka, saj bi ta svoje delo ob vseh ekscesih te oblasti že od začetka epidemije moral opravljati veliko bolje in glasneje. Še vedno se včasih zdi, kot da v državi opozicije ni. Toda včeraj smo videli vihar, ki ga je požel sejalec vetra. Težko je namreč računati na konstruktivnost opozicije, če jo od začetka mandata kriviš za širjenje okužb, ji odrekaš legitimnost z lažnimi novicami o ukradeni vili (SD) in policijskimi preiskavami lažnih manifestov (Levica), njene poslance pošiljaš na psihiatrijo ali kliniko v Avstraliji, vodilne političarke žališ kot ženske, nekaterim ključnim možem teh strank pa javno daješ posmehljive vzdevke.
Težko je komurkoli očitati pobalinstvo ali "džihad" po tem, ko je vladna koalicija štirim nepovezanim poslancem vzela možnost sodelovanja v delovnih telesih. Za kazen, ker so – kot je to lepo pojasnil Počivalšek – brez dogovora "zapustili ekipo, v kateri so bili izvoljeni". Težko je negodovati, ker državni zbor ne bo odločal o novelah zakonov, pri sprejemanju katerih ti poslanci niso smeli sodelovati.
Preberite še:
Janša, Kacin in Beovićeva nam lažejo o cepljenju
Janša je imel vse na pladnju
Težko je govoriti o butalstvu, če vemo, da je imel Janša ob prevzemu oblasti na voljo vse, kar je hotel: od večinoma pasivne opozicije, v kateri sta bili dve stranki pripravljeni na dogovore s SDS, do trdne parlamentarne večine, ki bi jo še vedno imel, če bi razmišljal kot moder politik in ne kot vojaški general. In težko je druge obtoževati, da uničujejo parlament, če je Janševa vlada pred tem leto dni vladala brez njega - z ustavno spornimi odloki, ki jih je sprejemala na nočnih in dopisnih sejah.
Pri tej politični krizi zato v resnici ne gre za parlament. Odnos te oblasti do ključne institucije parlamentarne demokracije je namreč že od samega začetka zaničevalen in podcenjevalen. Med epidemijo ga je obšla. Podredila si je delovna telesa, ki so namenjena nadzoru vlade. Institucijo državnega zbora je izključevala s posameznih področij, recimo zunanje politike, pri tem početju pa ji je asistiral tudi predsednik republike Borut Pahor. Poslanci so morali na hitro potrjevati vladne pakete proti korona ukrepov (PKP), ne da bi dobro vedeli, kakšne ugodnosti za katerega prijatelja oblasti se skrivajo v njih. In na koncu še vrhunec degradacije: da bi obdržal koalicijsko večino, se je bil v parlament pripravljen začasno preseliti tudi Počivalšek – in pri tem dajal vedeti, da bi od tam še naprej rad vlekel vajeti na ministrstvu za gospodarstvo.
"Koliko je to v interesu države, koliko je to tista stabilnost, ki jo Slovenija potrebuje, pa presodite sami," je nekoč govoril Janša. Parlament od včeraj ni na ledu zaradi opozicije, ampak zaradi ohlajanja kliničnega trupla – Janševe koalicije.
Preberite še:
Gospod Pahor, kje ste bili leta 2021? #kolumna
