Od "Udbe" do Rovinja: hrvaška država osvaja še slovenski finančni sektor

Kdor pozna slovensko gospodarsko-politično močvirje, to sivo cono, kjer se srečujeta kapitalska moč in izvoljena oblast, zelo dobro ve, da je imelo v njem vrsto let pomembno vlogo omrežje, v teh krogih znano kot "Udba". Šlo je za skupino vplivnih poslovnežev, ki so korenine vpliva vlekli še iz prejšnjega sistema: nekdanje "rdeče direktorje", partijske funkcionarje, bankirje starejše generacije in bivše obveščevalce. 

Ti ljudje so imeli pred mlajšimi konkurenti na sceni nove države eno veliko prednost – informacije. Poznali so številne skrivnosti slovenske tranzicije, ki so jih v jeseni svojih karier unovčevali v procesih privatizacije – seveda v zameno za donosne svetovalne in lobistične aranžmaje.

Pri iskanju odgovora na vprašanje, kako je hrvaškemu kapitalu v zadnjih 15 letih uspelo kupiti "pol Slovenije", zato ne moremo mimo "Udbe". Naši gospodje so namreč zelo radi poslovali z Ivico Todorićem, Antejem Vlahovićem in drugimi z lestvice najbogatejših Hrvatov, ki so temelje poznejših imperijev zgradili že v zadnjih izdihljajih prejšnjega sistema. Torej nekje med zatonom Anteja Markovića in vzponom Franja Tuđmana. Med hrvaško divjo in tajkunsko privatizacijo. 

Če je bila "Udba" - v jeziku desnice – slovenska "kontinuiteta", so bili Todorić, Vlahović in ostali njena hrvaška različica, ki se je v 90. letih uspešno "zlila" s Tuđmanom in ljudmi na njegovem dvoru. Ti so zmagovalcem hrvaške privatizacije s ščitenjem pred tujo konkurenco na Hrvaškem zagotavljali monopol, ki jim je omogočal kopičenje kapitala za širitev v tujino. 

Vse ostalo je zgodovina. Ki se zdaj očitno ponavlja.

Preberite še:
To je hrvaška hobotnica, ki naskakuje našo drugo največjo zavarovalnico

Dve novi tarči: Sava Re in ljubljanska borza

Danes hrvaška država – neposredno ali prek poslovne elite, ki je z oblastjo v Zagrebu vedno tesno povezana - obvladuje ključne dele slovenske prehranske verige: od najemnih pogodb za zemljišča v Pomurju do prodajnih polic po vsej državi. V njenih rokah so Mercator, ki je poizkusil kupiti še Tuš, Žito, Droga Kolinska, Panvita, verjetno kmalu še celotne Celjske mesnine ... 

Toda nova hrvaška tarča je zdaj slovenski finančni sektor. Seveda ne banke, ki jih je država prodala med tretjo fazo privatizacije, ampak zavarovalnice. V teku sta dve operaciji: Vlahovićev naskok na Savo Re, matično družbo Zavarovalne skupine Sava, ki zaposluje več kot tri tisoč ljudi, in hrvaško podržavljenje borze v Ljubljani. 

Od prevzema Mercatorja je minilo že več kot desetletje. Nekoč najvplivnejših ljudi iz "Udbe", ki tudi do poslovanja z desnimi niso imeli nobenih zadržkov, zaradi bioloških razlogov in zamenjave generacij danes ni več na sceni. Toda podobnosti s takratnim dogajanjem, ki je na stežaj odprlo pot hrvaškemu tranzicijskemu kapitalu v Slovenijo, je še vedno veliko.

Bistvena je naslednja: Agrokor je leta 2014 kupil Mercator zato, ker je želel Todorić svoj prezadolženi imperij reševati z njegovim denarnim tokom. Res je, da mu načrt ni uspel. Že tri leta pozneje se je Agrokor dokončno sesul. Toda od Mercatorja, nekoč paradnega konja domače trgovine, ki se je širil po regiji, so danes ostale le najete trgovine v Sloveniji. Center odločanja se je v celoti preselil v Zagreb, kar je s stališča lastnika edino logično.

Preberite še:
Našo borzo prevzema hrvaška agencija, ki je zaprla vrata Ljubljanski banki

Naskok na Savo Re je še en projekt hrvaške države

Tudi Vlahovićeva Adris Grupa, ki je Savo Re s pomočjo gospodov iz "Udbe" neuspešno kupovala že v prejšnjem desetletju, se je po večletnem ciklu intenzivnih vlaganj, predvsem v turizem, finančno precej upehala. Pomoč je očitno našla pri hrvaških pokojninskih skladih, ključnem vzvodu hrvaške kapitalske moči v Sloveniji. 

Prav v njihovih krogih naj bi zrasla ideja o novem poizkusu priključitve na denarni tok Save Re, pod okriljem katere so se združile nekdanje zavarovalnice Maribor, Tilia in Velebit. Danes delnice Save Re kupuje Croatia Osiguranje, največja hrvaška zavarovalnica, ki je po tržni kapitalizaciji in nekaterih drugih kriterijih celo manjša od Save Re. 

Zakaj se ne dogaja obratno? Zakaj "čezmejnega povezovanja zavarovalniške panoge" ni mogoče izpeljati tako, da bi Croatio Osiguranje recimo kupila precej večja Zavarovalnica Triglav? Odgovor je bilo že desetletje nazaj mogoče razbrati iz prisluhov slovenskemu poslovnežu Tomažu Lovšetu. In ta se glasi: ker Triglavu tega ni dovolila hrvaška država. Blokirali so ga isti hrvaški politiki, ki so poskrbeli, da je Croatia Osiguranje končala v Vlahovićevih rokah. 

Tudi zato je jasno, da je naskok na Savo Re še en hrvaški državni projekt. In za Vlahovićeve načrte je še toliko bolje, da ista hrvaška država tik pred morebitnim sovražnim prevzemom druge največje slovenske zavarovalne skupine prevzame še nadzor nad edino slovensko borzo. 

Preberite še:
20 let po sestanku Janša-Šrot-Bavčar: komu smo prodali Slovenijo

"Skupni interesi obeh držav" so le interesi Hrvaške 

"Mirno se lahko računa nato, da bo ob takem prevzemu hrvaške države ljubljanska borza čez nekaj let izginila in slovenska tržnica bo v Zagrebu, kjer se bo vse počelo po tamkajšnjih pravilih v najširšem pomenu, vključno s pravnim varstvom," je pred dnevi opozoril nekdanji direktor borze in NLB Draško Veselinovič, ki ga še zdaleč ni mogoče označiti za radikalnega socialista. 

Je kdo rekel pravno varstvo? Dejanski lastnik borze bi bila v tem primeru hrvaška državna agencija (Fina), zaradi katere je Ljubljanska banka v letih neuspešnega pravdanja na Hrvaškem ostala brez več deset milijonov evrov. Skupni interesi obeh držav, o katerih tako rad govori hrvaški finančni minister Marko Primorac, nekdanji svetovalec predsednice Kolinde Grabar Kitarović, so tako v resnici zgolj interesi Hrvaške. In pika.

Pravijo, da se je na napakah treba učiti. Slovenija je kot država na strateški ravni storila že več takih, ki jih verjetno nikoli ne bo mogla več popraviti. Medtem ko kapitalistične ZDA in države EU vedno bolj odkrito ščitijo lastne strateške interese, se zdi, da v Sloveniji še ne vemo, kaj ti sploh so. Je to res dokončna privatizacija finančnega sektorja?

Gospodov iz "Udbe" danes ni več. Na sceni so "neki novi klinci"*. Tudi Todorić je le še običajen bogataš, a ene stvari ostajajo iste. Mar ni čudno, da o prikritih nakupih delnic Save Re in lastniških igrah s skupino, ki je trenutno na borzi vredna več kot milijardo evrov, v največjih medijih ne morete zaslediti praktično ničesar? 

 *neki novi fantje (po znani pesmi Đorđeta Balaševića)