Ko so izvedeli, da ni napadel migrant, ampak Slovenec, so nehali z gnojnico

"V nas se borita dva volkova, eden je prijazen, drugi hudoben. Zmaga tisti, ki ga hraniš." - legenda ameriških indijancev iz plemena Cherokee 

Zgodilo se je. Epidemija napadov z noži je prišla tudi v Slovenijo. V četrtek smo zabeležili prvi tak napad, žrtev je voznik avtobusa. Zgodilo se je sredi Ljubljane. Ko se je na televiziji vrtel dnevnik in so otroci hodili spat, je storilec planil po vozniku in ga poizkusil ubiti.

Z določenih medijskih portalov in profilov na socialnih omrežjih se je takoj vsul vik in krik. Iz "zanesljivih virov" vemo, da je bil napadalec migrant, priseljenec, tujec. Uvozili smo tujce in zdaj plačujemo za to. Ogroženi smo kot država. Cevovod sovraštva se je nemudoma odprl in izlil brozgo v medijski prostor. Še s cisternami so jo uvažali, da ne bi kje zmanjkalo.

Toda v nekaj urah se je ta poplava ustavila. Opozorila, kako ta napad dokazuje, da smo ogroženi, so nenadoma zamenjala opozorila o nevarnosti božičnice za gospodarstvo, Nika Kovač in kako je vsega kriva policija, ki da je nevarnega človeka izpustila nazaj na ulico. 

To se je zgodilo takoj po tem, ko smo izvedeli, da je napadalec slovenski državljan s poreklom vsaj do Samove kraljevine. In da je bila njegova žrtev nekdo, ki je pred mnogo leti prišel v Slovenijo iskat boljše življenje, se zaposlil kot voznik avtobusa, nato pa ga je skušal ubiti – domačin. 

Preberite še:
Iz revnih otrok rastejo problematični najstniki in iz teh nasilni mladeniči

Če trpijo "njihovi", življenje ni več sveto

V Sloveniji velja svoboda govora in svoboda tiska. Nikogar ni dovoljeno preganjati, ker je izrazil svoje mnenje, ne glede na to, kako sprevrženo je. Toda ne poznamo svobode pred posledicami. Žal noben zakon in noben člen ustave ne zapoveduje, da naše zakonsko varovane besede nimajo posledic.

Posledice ima tudi sovraštvo, ki ga v misli gledalcev točita dve znani komercialni televizijski postaji, ena je v lasti Madžarov, druga v lasti enega od zaposlenih. Sovraštvo, strah in gnev vodijo v grda dejanja. Svoboda medijev je seveda sveta, toda sveto naj bi bilo tudi človeško življenje. 

Isti ljudje, ki vsak dan z megafoni oznanjajo, kako je človeško življenje sveto, zaradi česar moramo na referendumu zavrniti možnost končanja življenja z medicinsko pomočjo, v naslednji sapi pojejo drugačno pesem. Pojejo pesem dehumanizacije, zaničevanja in brezbrižnosti do trpljenja napačnih. Nekaj štejejo le pravi.

Posledice so hude, uničujoče. Poneumljena politična razprava, kjer se velikih vprašanj sploh ne odpira in se prepiramo okoli manj pomembnih malenkosti, je za državo pogubna. 

Preberite še:
Za Aleša Primca je vsako življenje sveto. Razen če ni slovensko.

Napad, ki ga je komaj čakala manufaktura sovraštva

Toda sedaj, s tem napadom, se odpira pandorina skrinjica. Manufaktura sovraštva, ki ji po uboju v Novem mestu ni uspelo sprožiti "jogurtne revolucije" po ulicah slovenskih mest, je delovala, kot da je komaj čakala na kakšen napad z nožem, ki bi ga zakrivil migrant. Ker ga je čistokrvni domačin, zdaj trdi, da so vsega krivi njihovi nasprotniki in da je imel napadalec psihične težave.

Toda zmotno bi bilo misliti, da njihova kampanja sovraštva ne bo nekoč imela prav istih posledic. Ne tako daleč nazaj je bilo nekaj povsem normalnega, da so se zvesti sledilci industrije sovraštva organizirali in počeli enake stvari kot storilec na Bavarskem dvoru. 

Pred drugo svetovno vojno smo imeli kar nekaj manjšin, ki so bile osovražene, o njih pa je bilo družbeno sprejemljivo govoriti karkoli. Posledice takega delovanja družbe v tistem času so razlog, zakaj smo se odločili, da tega ne bomo več sprejemali kot zelo dobrega in pravilnega (Sehr gut und richtig* v nem.).

Vsi pokoli in genocidi v zgodovini imajo enako osnovo: večinsko prebivalstvo zasovraži manjšino. Ni važno, ali je manjšina etnična in tam živi, ali gre za priseljence, migrante, tujce. Pomembno je samo to, da so drugačni in da jih je dovoljeno sovražiti. Ko je nekoga dovoljeno sovražiti, ko je tujec v lastni deželi, je do napadov sovraštva samo še korak.

Preberite še:
Tovariš Mahnič, na parkirišča smo dali protiletalske topove, v vrtce pa metalce plamena!

Tudi besede lahko ubijajo

To je razlog, zakaj vsi prej omenjeni mediji molčijo o napadu ali ga skušajo pripisati mentalni bolezni, nežnemu ravnanju policije in vsem ostalem. Samo eni stvari ne: lastnemu delovanju, ki je zvestemu sledilcu njihovih vsebin tako delovanje lahko naredilo za nekaj povsem normalnega, pravilnega. Se pred napadalcem mar ni dovoljeno braniti?

Kaj pa, če nas še ni napadel? Se lahko branimo vnaprej, za rezervo? Ko enkrat pridemo do mentalne točke, da moramo za svojo varnost poskrbeti sami, do takih in podobnih dogodkov ni več daleč. Če potem pospremimo še sojenja z množicami navijačev pred sodiščem in morda kakimi brezplačnimi odvetniškimi storitvami, bo iz zločinca naenkrat nastala nova žrtev sistema.

Industrija sovraštva nima načrta, kako se s tem spopasti. Njen edini cilj je boj za oblast. Če zaradi tega teče kri, niso krivi oni, saj vendar niso nikogar prisilili, da je šel klat voznike avtobusov. Samo rekli so, da so ti ljudje nevarni, da policija ne naredi ničesar, da smo ogroženi in da nam nihče ne bo pomagal. Zaradi tega pa se že ne more zgoditi nič slabega, kajne?

Ustavimo industrijo sovraštva – preden nam uniči državo

Zgodovina nas bo sodila po dejanjih in tudi po manjku dejanj. Če lahko zaradi enega umora v Novem mestu sprejemamo nove zakone in dajemo policiji nova pooblastila, kako ravnati z določenimi kaznimivi dejanji, ki lahko vodijo v krvne delikte, potem lahko zaradi enega poskusa umora v Ljubljani ravnamo podobno do drugih vzrokov za taka dejanja.

Ne smemo dopustiti, da nas zgodovina sodi po manjku dejanj. Ne smemo si dopustiti, da bodo zanamci brali, kako smo sedeli na rokah, medtem ko so tretjerazredna propagandna trobila obrnila državo samo proti sebi, čeprav smo vedeli, kam to vodi. Ustaviti moramo industrijo sovraštva - preden nam uniči državo.

Zlasti pa ne smemo dopustiti, da bodo zanamci o nas brali kot o škodljivcih, ki jih je zveličana stran še pravočasno nevtralizirala. Nahranimo torej pravega volka, bomo bolj mirno spali.

 ---

*Edini preživeli dokument, ki neposredno dokazuje, da je bil Adolf Hitler sploh obveščen o genocidu na Poljskem, je poročilo okupacijskih oblasti o deportacijah v taborišča in izvensodnih usmrtitvah. Hitler je pod poročilo lastnoročno napisal "Sehr gut und richtig".

 ---

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.