Zgodba je po zatrjevanju naših virov resnična. Bilo je lani spomladi, med prvim valom epidemije, ko se je Janez Janša srečal z več ministri in predstavniki zdravstvene stroke. Govorili so o zaostrovanju ukrepov za zajezitev virusa. Aleš Hojs je predstavil poročilo o učinkovitosti do tedaj sprejetih ukrepov. Poudaril je, da omejitev gibanja na občine v tem trenutku še ni smiselna. "Si prepričan?" mu je odvrnil Janša. V prostoru naj bi za nekaj sekund zavladala tišina. Že naslednji dan so na Hojsovem ministrstvu pripravili odlok, ki je prepovedal prehode občinskih meja.
V teh dveh Janševih besedah se skriva ključ do razumevanja vsega, kar se v Sloveniji dogaja zadnje leto dni. Od Kacinovega tedenskega iskanja krivcev za epidemijo do Hojsovega žuganja policistom z "lenuhi" in "mevžami". Od servilnosti Bojane Beović pod okriljem "stroke" do tragičnega primera 20-letne Katje, ki ga je zakrivilo ponujanje cepiva Janssen kot vstopnice za PCT. Od uničevanja Slovenske tiskovne agencije (STA) do zaplinjevanja Ljubljane s solzivcem.
Pod vsa ta dejanja so podpisani ljudje, ki imajo en skupni cilj – za vsako ceno ugajati vrhovnemu šefu. Ljudje, ki jih je najbolj strah, da bodo na nekem sestanku iz premierovih ust slišali: "Si prepričan?"
Preberite še:
Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?
Predsednik, kje so meje "dialoga"?
Kaj storiti, če je precepljenost med najslabšimi v Evropi? Čez noč zapreš bencinske servise za necepljene in cepivo Janssen ponudiš vsakemu, ki je v obupu voljan nastaviti roko – četudi ga nekatere druge države že več mesecev ne dajejo mlajšim od 50 let. Kaj storiti, če upravno sodišče ugodi tožbi evropskih tožilcev in jih še vedno ne želiš imenovati? Kupuješ si čas in preslišiš, kaj govori Bruselj. In kaj storiti, če si tvoj šef več kot očitno želi nasilja na ulicah? Zmeči čim več solzivca.
Vse to je mogoče, ker je Janez Janša obkrožen s šibkimi ljudmi brez hrbtenice. Eni se ga res bojijo. Drugi, kot je Hojs, so že več kot leto dni na "popravnem izpitu", zaradi česar so pripravljeni storiti in izreči karkoli. Tretji mu še vedno iskreno verjamejo. Toda med vso to množico ljudi na položajih, ki želi dan za dnem ugajati šefu, je v zadnjih dneh največ škode povzročil tisti, ki dela v predsedniški palači.
Borut Pahor je v ponedeljek sprejel Zorana Stevanovića, ker je vedno "pripravljen na dialog". To nam je v preteklosti že večkrat dokazal. Pa naj gre za Andreja Šiška, Stevanovićevega kolega z okroglih miz o domoljubju, ki ga je šel Pahor leta 2009 v zapor prositi, naj ne zbira podpisov za referendum o vstopu Hrvaške v Nato. Ali pa za tako imenovane pogovore o rešitvi položaja glede STA, s katerimi je Pahor agresorja izenačil z žrtvijo – kot zahodni diplomati v razpadajoči Jugoslaviji z začetka devetdesetih let.
Preberite še:
Eno življenje jim pomeni več kot rušenje ustavnega reda #kolumna
Elitni fototermin za demagoga
A tokrat je šel predsednik celo za svoje standarde predaleč. Ne le, da je sprejel človeka, ki ga je dan pozneje zaradi suma kaznivega dejanja hujskanja k upiranju pridržala policija. Ne le, da je šefu neke marginalne politične stranke ponudil fototermin na elitnem odru, ki ga je ta seveda znal izkoristiti za promocijo. Ne le, da je v posmeh 4.600 ljudem, ki so v Sloveniji umrli zaradi covid-19, sedel za mizo z magistrom menedžmenta, ki v obstoj virusa ne verjame in se s tem še hvali. V resnici je še huje.
Za razliko od petkovih protestov, ki so imeli že od začetka tudi močan (dnevno)politični naboj, zaradi česar so združevali "prepričane", so sredini protesti drugačna, precej bolj heterogena zgodba. Obiskujejo jih vse generacije ljudi in nazorov. Na njih boste srečali znanca z Metelkove in nogometnega navijača s skrajno desnimi obeležji. Lastnika fizioterapevtskega salona in delavca z gradbišča. Zanikovalce virusa, ljudi, ki jih je pandemija spravila na rob, ali tiste, ki si želijo le "akcije" na ulicah.
Petkove proteste zaznamuje umetniška satira, sredine pa bes. Če je Jaša Jenull sanjal o kolesarski različici Roške, so sredini protesti prej nogometna tekma. Spominjajo na gibanje francoskih "rumenih jopičev", ki so šli leta 2018 prav tako besno na ulice zato, ker niso mogli več točiti goriva. V glavno mesto so prihajali iz vseh delov države, med njimi pa jih je bilo veliko, ki ne hodijo na volitve.
Preberite še:
"Zoran Stevanović nas je silil, da plačamo več tisoč evrov"
Pahor je dal Stevanoviću to, česar mu "ljudstvo" ni
Toda Pahor je dal Stevanoviću to, česar mu nikoli ni dalo na tisoče ljudi na Trgu republike in Celovški cesti - legitimnost, s katero je politični Nihče iz Kranja proteste "privatiziral". Predsednik republike je mojstra demagogije priznal za glas "ljudstva" in ga s tem praktično sam lansiral v politično orbito. Ali če hočete: kot kralj Instagrama je dal blagoslov prvemu političnemu projektu, ki ga je naplavil populizem družbenih omrežij. Ste opazili, da Stevanović ne govori več o pohodih nad Ljubljano, ampak že o volitvah?
Od tu lahko razmišljamo naprej. Iz izkušenj vemo, da Pahor ne dela ničesar, kar bi bilo proti volji Janše. Medtem ko je SDS napadala institucije, je govoril o "nujnosti sposobnosti preseganja razlik v politiki". Prepričeval nas je, da "predčasne volitve v času predsedovanja EU ne bi koristile ugledu države".
Tudi s tem, ko je sprejel Stevanovića, Pahor ni ujezil Janše. Ravno nasprotno, informacij o tem, da bodo volitve prej, je znova vse več. O njih govorita Hojs in Tonin, medtem ko SDS z regijskimi srečanji mobilizira teren in predstavlja kandidate za poslance. Ve se, da Janši še vedno manjka "satelit", trojanski konj desnice, ki bi z gotovostjo osvojil nekaj poslanskih sedežev za poznejšo koalicijo. Borut Pahor je tako v ponedeljek storil vse, da ga Janša dobi. Četudi verjamete, da je le naiven, je ugodil Janši. Predsednik vlade medije ves čas lažnivo obtožuje, da dajejo prostor zanikovalcem virusa. Ste ga morda slišali, da bi Pahorja oštel, ker se je srečal s Stevanovićem? Ga je vprašal isto kot Hojsa pred prvo omejitvijo gibanja na občine? "Si prepričan?"
Slovenija je kot razklana in histerična družba trenutno v najbolj mračnem obdobju svoje 30-letne zgodovine. Potrebovali bi predsednika, ki bi prižigal luč. Borut Pahor jo žal ugaša.
