Torkovi protesti, vodni top, solzivec in pekoče oči. Policijsko nasilje brez najmanjšega povoda zanj. V normalni državi bi notranji minister že odstopil in generalni direktor policije bi bil priprt, namesto tega se jima obetajo odlikovanja. Pretepen mladenič, travmatizirana generacija, desetine aretacij, medijska vojna in obljuba, da je to šele začetek. Mednarodna blamaža, ko so protestniki ustavili avtomobil s tujo delegacijo in domača blamaža, ko protestov na konferenci niso niti omenili ali se zanje opravičili. V prihodnjih dneh pričakujemo plaz kritik protestnikov, epidemijske omejitve, nerazumne odloke in vse ostalo, proti čimer so protestniki šli na ulice.
Krajše: torek v času vlade, ki sprejema povprečno pet praviloma protiustavnih odlokov dnevno.
Protestniki na uradno neprijavljenih shodih tvegajo prostost, zdravje in s solzivcem nasilno odprte sinuse, ker nasprotujejo vladnim odlokom za obvladovanjem epidemije Covid-19. Sodišča jim praviloma pritrdijo. Večina odlokov, ki nam jih vlada tlači v goltance, je v neskladju z ustavno ureditvijo države. Sodišča tu ne ocenjujejo koristnosti odlokov, kot tudi ne trdijo, da so taki predpisi pri nas nedovoljeni. Praktično vse odločitve sodišč do sedaj so bile jasne: morda je tak ukrep res nujen ali koristen, toda v našem pravnem redu je najprej potrebno sprejeti zakon, ki bo to omogočal. Predsednik ustavnega sodišča je pri zadnji blamaži vlade pri pogoju PC izrecno povedal javnosti in vladi: čas, ko bi se lahko izgovarjali na nujnost in potrebo po hitrem ukrepanju, je bil marca in aprila 2020, v začetku epidemije, ko resnično še ni bilo mogoče sprejeti ustrezne zakonske podlage. V letu 2021 tega izgovora vlada nima več, zato ustavno sodišče meni, da vladi ne more dovoliti kršitev ustavnega reda države zaradi nuje in neobhodne naglice. Če zaradi tega umirajo ljudje, mora za to sprejeti odgovornost vlada, ker ni opravila svojega dela.
Vlada odločitve sodišča v svoji običajni maniri uporablja za napade na sodni sistem kot celoto. Njihova najnovejša trditev je: "Če odlok reši eno samo življenje, je njegov namen dosežen". Vlada svoj omalovažujoč odnos do pravnega reda države upravičuje z višjimi cilji, saj da je reševanje enega samega življenja vredno več od naše ustavne ureditve. V tej točki vlada odpre smelo filozofsko in etično vprašanje: je eno življenje res vredno več od naše ustavne ureditve? Koliko življenj smo pripravljeni tvegati zanj?
Vsak posameznik ima svoj odgovor na ti dve vprašanji in nikomur ne želim prati glave, da pravilen odgovor sploh obstaja. Toda kot država smo oba odgovora podali, ko smo ustanovili ministrstvo za obrambo. V Slovenski vojski služi več tisoč mladih fantov in deklet, katerih poklic je tvegati lastna življenja za obrambo Republike Slovenije in (med drugim) njenega ustavnega reda. Odgovor kot družba smo podali, ko smo v kazenski zakonik zapisali, da "oborožen upor proti ustavni ureditvi države šteje med najhujša kazniva dejanja" in za njih predpisali kazenske sankcije, ki človeku nedvomno uničijo življenje. Vsak posameznik ima svoje mnenje in svoje vrednote, toda kot družba menimo, da morebitno varovanje enega življenja ni in ne more biti pomembnejše od varovanja ustavne ureditve države.
Vlada se z nami eksplicitno ne strinja in meni, da je eno življenje seveda pomembnejše od ustavne ureditve države. Glede na količino akumulirane jeze v državi bi daleč največ življenj rešil njihov odstop, toda očitno so jim njihovi stolčki še mnogo pomembnejši od tisočev nepotrebnih smrti, ki so nastali kot posledica popolne nesposobnosti vlade na vseh področjih, toda zlasti na področjih zdravstva in kriznega upravljanja.
Iz dejstva, da vladi eno življenje pomeni več od ustavne ureditve, in iz dejstva, da jim več tisoč življenj očitno pomeni mnogo manj kot lastni stolčki, lahko potegnemo očiten in zelo nevaren logičen zaključek: do volitev bodo poskusili spremeniti naš ustavni red in s tem zabetonirati lastno oblast. Če logični zaključek dejansko drži in ni le posledica popolnoma neprimerne komunikacije povsem nesposobne vlade, se bomo morali spomladi vprašati: je nasilje sprejemljiv način obrambe ustavnega reda države?
Odgovor na vprašanje to smo že podali, ko smo ustanovili ministrstvo za obrambo.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
