Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?

Povezave Zorana Stevanovića, organizatorja protestov proti pogoju PCT, segajo v sam vrh ministrstva za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 5. 10. 2021, 05:55


zoran stevanovic pl
Zoran Stevanovič je za seboj zbral več deset tisoč podpornikov, nasprotnikov vlade Janeza Janša. A bi se lahko zgodilo, da bi bil ravno Stevanović tisti, ki bi Janši po prihodnjih volitvah pomagal sestavljati novo vlado.
Primož Lavre

Zoran Stevanović, kranjski mestni svetnik in predsednik politične stranke Resni.ca, je v nekaj mesecih iz lokalnega politika postal eden glavnih obrazov protestov proti pogoju PCT. Velike ambicije ima tudi na prihajajočih parlamentarnih volitvah, na katerih namerava nastopiti s svojo stranko. A o Stevanoviću v širši slovenski javnosti še vedno ni veliko znanega. Še manj o njegovi poslovni preteklosti, zaposlitvah, poslovnih neuspehih in povezavah.

Do zdaj je bilo znano le, da je Stevanović nazorsko zelo blizu desnici. Bil je član Slovenske nacionalne stranke (SNS), a se je po sporu z Zmagom Jelinčičem razšel. Zastopal je protimigrantska in druga stališča, ki jih je v preteklosti pomagal širiti tudi propagandni aparat SDS. To nakazuje, da bi lahko bila Resni.ca tisti manjkajoči člen, ki ga Janša zaradi skorajšnjega izbrisa stranke SMC s političnega prizorišča išče za sestavo nove koalicije. Pri tem zagotovo računa, da se bo z večjim delom morebitnih poslancev stranke, ki pod imenom Resni.ca deluje od začetka leta, precej lažje dogovoril o sodelovanju kot sedanja opozicija.

Preteklih zaposlitev volivcem Stevanović ni razkril niti leta 2018, ko je izgubil v drugem krogu volitev za župana Kranja. Tako še vedno ni jasnega odgovora na naslednja vprašanja:

- zakaj je zapustil vrste policije,

- ali je res, da je kot policist po prometni nesreči poskušal oškodovati zavarovalnico,

- zakaj je na hitro odšel tudi iz lizinške družbe Hypo Leasing, kjer se je po lastnih besedah ukvarjal s pravnimi problemi izterjave pri več kot 2500 dolžnikih, in ali se je takrat z nekaterimi od njih res dogovarjal za svoj račun, kot je mogoče prebrati na spletnih forumih.

- Prav tako ne, zakaj je propadlo njegovo podjetje za varovanje in zakaj je stečajna upraviteljica pri tem ugotovila sume nepravilnosti, ki jih razkrivamo danes.

Gibanje Resni.ca, ki je preraslo v politično stranko, ima samo na družbenem omrežju Facebook več kot 65.000 sledilcev. Njegov predsednik Zoran Stevanović se bo z njihovo podporo podal na parlamentarne volitve.
Gibanje Resni.ca, ki je preraslo v politično stranko, ima samo na družbenem omrežju Facebook več kot 65.000 sledilcev. Njegov predsednik Zoran Stevanović se bo z njihovo podporo podal na parlamentarne volitve.
Bobo

Preberite še:
Janša se boji le ljudi na ulicah #komentar

Od zatožne klopi do stečaja podjetja za varovanje 

Gre za podjetje Feniks VS, ki ga je Stevanović v začetku leta 2013 soustanovil s tremi osebami: Tanjo Pajić, Sonjo Badiura in Gabrom Kristanom. Vsak je imel četrtinski lastniški delež, pri čemer sta imela glavno vlogo v podjetju Stevanović in Kristan, pred tem svetovalec uprave G7, nekoč največje družbe za varovanje pri nas. V treh letih je njihovo podjetje ustvarilo 135.000 evrov prihodkov od prodaje. Med večjimi strankami sta bili tudi mestni občini Nova Gorica in Novo mesto ter občina Jesenice.

To je bilo že v času, ko je imel Stevanović težave z zakonom. Tožilstvo ga je obdolžilo, da je gostu enega od kranjskih lokalov z udarcem prizadejal lahko telesno poškodbo, a ga je sodišče zaradi pomanjkanja neizpodbitnih dokazov oprostilo. Leta 2014, ko je Stevanović kot uradno brezposelna oseba prvič kandidiral za župana Kranja, je imelo njegovo podjetje že likvidnostne težave. Po treh letih poslovanja je tako kot G7 neslavno propadlo in odšlo v stečaj.

Da se bo to zgodilo, je Stevanović očitno vedel že vnaprej. V začetku leta 2016 je namreč od preostalih družbenikov odkupil deleže, že pred tem pa prevzel direktorski položaj. Enemu od partnerjev je tik pred stečajem vrnil denar, ki so ga ti porabili za reševanje finančnih težav podjetja. Šele julija 2016 pa je Stevanović na sodišče vložil predlog za začetek stečaja. "S prihodki podjetja ni bilo moč pokrivati stroškov in dolgov," se je branil Stevanović, takrat že kot novopečeni član Jelinčičeve SNS.

Toda stečajna upraviteljica Klaudija Gaber je odkrila prazno stečajno maso in sume nepravilnosti. Ministrstvo za notranje zadeve jo je opozorilo, da jih Stevanović kot direktor podjetja Feniks VS pred stečajem ni obvestil o prekinitvi delovnega razmerja za več zaposlenih oseb, s čimer naj bi storil prekršek. Zato mu je vzelo tudi licenco za varovanje. Enako naj bi dva meseca pozneje ugotovili tudi na inšpektoratu za delo. Gabrova je od Stevanovića zahtevala tudi pojasnila o nekaterih nakazilih v mesecih pred stečajem. Nekdanji družbenik, ki mu je Stevanović nakazal 1600 evrov, pa je denar šele po pozivu vrnil z obrestmi.

Preberite še:
Žan Mahnič išče krta v policiji

Stevanovićev poslovni partner zdaj dela za Hojsa

Po stečaju skupnega podjetja je Stevanović leta 2018 kandidiral za župana Kranja - tokrat je kot zaposlitev navedel vodenje komerciale v proizvodnem podjetju. Kristan pa je odšel na ministrstvo za notranje zadeve. Tja ga je pripeljal vodja direktorata za policijo in druge varnostne naloge Lado Bradač.

Lado Bradač je pridobil zaupanje ministra Aleša Hojsa.
Lado Bradač je pridobil zaupanje ministra Aleša Hojsa.
STA

Zakaj je dejstvo, da Stevanovićev nekdanji poslovni partner dela kot vodja sektorja na tem direktoratu, pomembno? Ker je prav Bradačeva ekipa glavna avtorica odlokov, ki jim Stevanovićeva stranka ves čas epidemije nasprotuje pri dokazovanju, da covid-19 kot bolezen ne obstaja in da je le del mednarodne zarote. Medtem ko je Stevanović na družbenem omrežju Facebook gradil več deset tisoč članov veliko skupnost sledilcev, ki ne želi nositi mask, so na Bradačevem direktoratu spisali odlok o omejitvi gibanja, ki je uvedel tudi tako imenovano policijsko uro. Kot smo že poročali, tega ukrepa vladi njena strokovna skupina za covid-19 nikoli ni priporočila, ustavno sodišče pa je pozneje odločilo, da je bil odlok v tem delu neustaven. 

Bradač velja ob Antonu Olaju, generalnemu direktorju policije, za enega od najzvestejših uslužbencev ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki je Bradača že lani imenoval za nov mandat. Pred dobrim letom dni je spisal tudi navodilo, s katero je ministrstvo tedanjemu začasnemu generalnemu direktorju policije Andreju Juriču odredil revizijo petih konkretnih predkazenskih postopkov, ki jih je v zadnjih letih vodil Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Poleg tega, da je Bradač v dobrih odnosih z Žanom Mahničem, državnim sekretarjem za nacionalno varnost iz Janševega kabineta, s katerim se poznata iz lovskih krogov (Bradač je predsednik Lovske zveze Slovenije), je na njegovem direktoratu nastajal tudi sporni zakon o vardah.

Najbolj znano med njimi, tako imenovano štajersko vardo, je takrat vodil Andrej Šiško, ki je še pred tremi leti s Stevanovićem sodeloval na okrogli mizi o domoljubnih vrednotah. Organiziral jo je Inštitut za domoljubne vrednote. Takrat je deloval na istem naslovu kot pozneje ustanovljena skrajno desna stranka Domovinska liga pod vodstvom predsednika Bernarda Brščića, nekdanjega uslužbenca Janševega kabineta v času mandata njegove druge vlade. Eden od soustanovitelj Domovinske lige je bil tudi Andrej Žerovc, ki ima danes pomembno vlogo v stranki Resni.ca.