"Kjer je ljubezen do medicine, je tudi ljubezen do človeštva." (Hipokrat)
Pred nami je april, prišla je pomlad in začenjamo s sezono metanja odvečnih polen pod noge. Sindikat Fides se je odločil, da bo pohitel in spet zagrozil s stavko, ki jo je včeraj zvečer preložil. Po eni strani je to razumljivo, saj je bilo dogovorjeno, da bo do dneva šaljivcev oblikovan ločen steber za zdravstvo. Po drugi strani gre za ponoven politikanski manever, saj so zahteve sindikata bolj podobne ultimatu kot poskusu reševanja težav.
Poglejmo: ena od zahtev sindikata je, da je povprečna plača zdravnika specialista trikrat višja od povprečne plače v Sloveniji. Slišati je razumno, dokler se ne poglobimo v poglavje ekonomske statistike in ugotovimo, kaj povprečna plača pomeni. Dve tretjini zaposlenih namreč prejemata podpovprečno plačo. Gre za trik, ki ga je dobro poznati. V statistiki poznamo mediano in povprečje, a ta dva izraza pogosto mešamo med sabo.
Kje je trik, ko govorimo o povprečni plači?
Povprečna plača pomeni vsoto vseh plač v določenem obdobju, deljeno s številom ljudi, ki plače prejemajo. Pri treh zaposlenih, kjer dva dobivata tisoč evrov mesečno, tretji pa deset tisoč evrov mesečno, je povprečna plača lepih štirih tisoč evrov na mesec. Zdi se lepo, za enega od njih tudi je, za druga dva verjetno malo manj.
Ko v pogovoru rečemo povprečna plača, imamo v mislih običajno mediansko plačo. To je vsota, ki jo dobi tisti delavec, ki dobi višjo plačo od polovice preostalih zaposlenih in nižjo plačo od druge polovice. Medianska plača je praviloma občutno nižja od povprečne: v letu 2020 je bila povprečna neto plača v Sloveniji 1.261 evrov na mesec, medianska le 1.066 evrov na mesec. Tistega leta je torej polovica ljudi dobila na račun več kot 1.066 evrov, polovica pa manj, toda če smo vse te dohodke sešteli in jih delili s številom zaposlenih, smo prišli na 1.261 evrov.
Zdravniški sindikat zahteva trikratnik povprečne plače, kar trenutno nanese približno 6.600 evrov na mesec, oziroma 80 tisoč evrov na leto. Kot razumem zahteve sindikata, gre tu za osnovno plačo, brez dežurstev in nadur. Prav je, da se pošteno delo pošteno plača in se nadurno delo (dokler je dejansko delo) primerno nagradi.
Preberite še:
Čas je, da Bešič Loredan ugrizne v gnilo jabolko #kolumna
Kaj me moti pri Fidesovih zahtevah
Toda osnovna zahteva, da se vse zdravnike v povprečju uvrsti med najbogatejše tri odstotke prebivalstva, se zdi malo manj utemeljena. Res je, da gre za odgovorno delo, v katerega je potrebno vložiti veliko truda in znanja. A podobno bi lahko rekli za širok nabor poklicev, ki so malo manj organizirani, ko pride do zahtev po boljšem plačilu. Res je tudi, da v Sloveniji zdravniki praviloma ne plačajo za svojo izobrazbo. V večini primerljivih držav dobršen del stroškov krijejo zdravniki sami. Sindikat o spremembah na tem področju noče niti slišati.
Sindikat sicer dela svoje delo, toda pri tem rad pozablja, da sta za sodelovanje potrebni dve strani. Prav je, da je pošteno delo primerno nagrajeno in nič nimam proti visokim izplačilom za nadure, toda kot davkoplačevalec vseeno rad vidim, da so te nadure dejansko oddelane. Rad plačam za izobraževanje zdravnika pod pogojem, da bom potem imel zdravnika, ki ne bo bežal v tujino. Nimam težav z nižanjem delovnih obremenitev za zdravnike, razen če to pomeni, da bomo kar naenkrat imeli hudo pomanjkanje zdravnikov (ker delajo manj) in bodo grozili s stavko, ker jih tako ali tako ne moremo nadomestiti.
Moti pa me, da smo pred štirimi leti enostransko znižali dopustne obremenitve zdravnikov, ki so zdaj nedopustno obremenjeni in zaradi preobremenitev zahtevajo višje plače. Ne moti me sindikat, toda moti me, ko zahteve predstavlja izključno politično "napačnim" vladam, medtem ko s "pravimi" sodeluje in kliče po strpnosti.
Preberite še:
Razkrivamo: komu so šli milijoni za krajšanje čakalnih vrst
Za primerno plačo zahtevajmo primerno delo!
Moti me, da zdravniški sindikat še vedno ni prišel dlje od zahtev po višjih plačah in v zameno ponudil samo obljubo, da nekaj časa mogoče ne bodo stavkali.
Sočasno imam določene težave z nekaterimi zdravniki, ki so nekaj pomešali in ne vedo čisto dobro, zakaj so tam. Medicina naj bi bil poklic, kjer se služi ljudem, ne poklic, s katerim se služi na ljudeh. Da bi bile zahteve sindikata vsaj v grobem realne, naj ta tudi predstavi načine, kako se bo odpravilo dobičkarstvo v zdravstvu in uvede obvezo osebnostnega testiranja za vstop v poklic. V zdravniški poklic naj vstopajo tisti, ki jih veseli delo zdravnika. Veselje do zdravniške plače res ni noben dosežek humanizma.
Za sodelovanje sta potrebni dve strani, toda zaradi vedno bolj nerealnih zahtev zdravniškega sindikata jim nasproti ne stoji vlada, temveč kar vsa Slovenija. Prav je, da se primerno delo tudi primerno plača. Prav je tudi, da se v zameno za primerno plačo zahteva primerno delo.
Preberite še:
Afera UKC: za podjetjem iz Hongkonga, ki je dobilo denar, skriti Slovenci
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
