Zmagovalci interventnega zakona za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, ki ga je lani poleti sprejela vladna koalicija, so zasebni koncesionarji.
Ti so med lanskim septembrom, ko je zakon začel veljati, in decembrom prejeli več kot tretjino državnega denarja, namenjenega za skrajševanje čakalnih vrst. Natančneje, od 80 milijonov evrov, ki jih je slovensko zdravstvo po interventnem zakonu porabilo do konca lanskega leta, so skupaj prejeli 30 milijonov evrov.
Kot je razvidno iz prvih podatkov, ki smo jih pridobili od Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), so samo trije zasebni izvajalci, ki imajo skupaj 39 zaposlenih, v treh mesecih opravili za skoraj štiri milijone evrov dodatnih operacij, posegov in pregledov. To so podjetja Estetika Fabjan, Oftalmo in Arbor Mea. Vsako od njih je iz interventnega zakona prejelo več denarja kot nekatere največje javne bolnišnice: Novo Mesto, Celje, Murska Sobota, Nova Gorica, Jesenice in Izola.
To je mogoče tudi zato, ker so zdravniki, zaposleni v teh bolnišnicah, dodatni program za državni denar raje opravljali za prej omenjena zasebna podjetja. Soglasja za delo drugje so jim dala vodstva bolnišnic. Takšno dodatno delo zdravniki v veliki večini opravljajo kot samostojni podjetniki, s čimer so za zasebna zdravstvena podjetja cenejši kot za javne zavode.
Preberite še:
To so plače direktorjev v zdravstvu, ki grozijo z odstopom #analiza
Kaj je glavni nauk stresnega testa zdravstva
Kot je znano, je vlada z zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema za skrajševanje čakalnih vrst namenila pol milijarde evrov. Lani je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da gre za "stresni test", ki bo razkril meje javnega zdravstvenega sistema. "Ključno pri tem zakonu je, da bodo 16 mesecev (od začetka veljavnosti zakona, op. a.) plačane vse zdravstvene storitve. Kolikor se bo delalo, toliko bo plačano," je govoril minister.
Top25 prejemniki med javnimi zavodi
Toda prvi rezultati potrjujejo opozorila, da zakon ne bo uspel preprečiti selitve najbolj donosnih storitev iz dodatnega programa v zasebne klinike, kjer delajo zdravniki iz javnih bolnišnic. Ravno nasprotno, k temu je očitno zdravnike še spodbudil. Javne izvajalce je namreč pri dodatnem financiranju izenačil s koncesionarji, pri čemer prvim ni omogočil dodatnega nagrajevanja zaposlenih, ki sodelujejo v programu. To so hitro ugotovili tudi zdravniki, ki so ugotovili, da se jim dodatno delo bolj izplača opravljati pri zasebnih koncesionarjih.
Trenutno stanje na terenu bi zato lahko ministra pripeljalo do sklepa, da javnega zdravstva ni mogoče reševati brez zasebnikov. Toda nauke stresnega testa zdravstva bo moral Bešič Loredan namesto pri posledicah iskati pri vzrokih – v reševanju akutnih težav slovenskega zdravstva, ki so pripeljale do sedanjega stanja. Med njimi velja omeniti pomanjkanje nadzora nad obremenitvami in delom zdravnikov, slabo organiziranost, načrtovanje in upravljanje javnih bolnišnic, zabrisane meje med javnim in zasebnim, nizke normative, ki se izkoriščajo za nedelo ... Sploh, ker številni primeri kažejo na to, da zdravniki z delom v javnem zdravstvenem zavodu, kjer imajo nizko normo, dejansko ustvarjajo čakalne vrste, ki jih nato pomagajo krajšati kot zasebniki.
Preberite še:
Zakaj zdravniki množično odpirajo s.p.-je
Bešič Loredan ima problem. Ime mu je Marko Bitenc
Poslovanje zasebnikov cveti – z zdravniki iz javnih bolnišnic
Kaj torej kažejo podatki? Med največjimi desetimi prejemniki dodatnega denarja je sedem javnih zdravstvenih ustanov. Daleč največ, 13,2 milijona evrov, je pričakovano prejel UKC Ljubljana, največja bolnišnica v državi, ki mu sledijo UKC Maribor, Onkološki inštitut in Ortopedska bolnišnica Valdoltra. Gre za zdravstvene institucije, ki imajo skupaj več kot milijardo evrov letnega prometa.
Top25 prejemniki med zasebnimi podjetji
Toda takoj za njimi med prejemniki najdemo prvega koncesionarja – Estetiko Fabjan, ki je v lasti istoimenske družine. To podjetje je v treh mesecih prejelo 1,5 milijona evrov, pri čemer je imelo v letu 2021 le 12 zaposlenih, po podatkih ebonitete.si pa je ustvarilo slabih 10 milijonov evrov prometa. Interventni zakon je Estetiki Fabjan tako prinesel več kot 15 odstotkov dodatnih letnih prihodkov.
Kako je to mogoče? V ambulantah Estetike Fabjan smo našteli vsaj osem kirurgov in drugih zdravnikov specialistov iz celjske, jeseniške, novomeške, izolske in drugih bolnišnic. Medtem so te iste bolnišnice iz interventnega zakona dobile precej manj denarja kot Estetika Fabjan. Bolnišnica v Novem mestu ima recimo 1.180 zaposlenih, a je dobila le dober milijon evrov denarja iz dodatnega programa.
Podobno je pri podjetju Arbor Mea, ki je v treh mesecih prejelo 1,1 milijona evrov. To je dobra petina vseh prihodkov v letu 2021, ko so imeli osem zaposlenih. Po naših podatkih za podjetje dela vsaj devet zdravnikov iz UKC Ljubljana, UKC Maribor in drugih bolnišnic.
Preberite še:
Afera UKC: za podjetjem iz Hongkonga, ki je dobilo denar, skriti Slovenci
Primer Klokočovnik: z dodatnim denarjem do polovice prihodkov
Izstopa tudi podjetje Kardio Klokočovnik, ki je v lasti priznanega kirurga in nekdanjega župana Izole Tomislava Klokočovnika. Interventni zakon mu je prinesel dobrih 360.000 evrov – skoraj polovico vseh prihodkov iz leta 2021. Med večjimi prejemniki koncesionarji je tudi Kirurgija Bitenc, kjer dela minister Bešič Loredan. V treh mesecih je prejela blizu 900.000 evrov dodatnega denarja, torej približno 14 odstotkov letnih prihodkov.
Relativno visok delež prihodkov, ki so jih za dodatni program prejeli koncesionarji, ne odraža siceršnjih razmerij v slovenskem zdravstvu. Po podatkih ministrstva je v bolnišnicah in zdravstvenih domovih zaposlenih približno 26.000 ljudi, pri koncesionarjih pa le nekaj sto. Po naših izračunih zasebni izvajalci letno ustvarijo 16 odstotkov prihodkov v zdravstvu, od tega le del predstavljajo koncesionarji. Ti so dodatne programe opravili veliko lažje kot javne zdravstvene ustanove tudi zato, ker slednje za razliko od njih ne smejo zavrniti pacientov, pri čemer težji (in s tem dražji) primeri praviloma končajo v javnem zdravstvu.
Iz podatkov je mogoče razbrati še, da v nekaterih javnih zavodih očitno delajo veliko več kot v drugih. V UKC Ljubljana, na Onkološkem inštitutu in v zdravstvenih domovih Celje, Domžale, Novo mesto, Sevnica in Ljutomer so z interventnim zakonom dobili po 1500 evrov in več na zaposlenega. V bolnišnicah v Novem mestu, Celju in Murski Soboti ter zdravstvenih domovih Ljubljana, Izola, Slovenj Gradec in drugod pa manj kot 1000 evrov dodatnega denarja na zaposlenega.
