Pa ga imamo – novega najbogatejšega Slovenca! Na prvo mesto lestvice, ki jo vsako leto objavlja revija Manager, je prvič prišel Igor Lah. Vrednost njegovega premoženja so pri reviji ocenili na 385 milijonov evrov. S tem naj bi za približno 40 milijonov evrov prehitel Izo Sio Login in Sama Logina, mamo in očeta govorečega mačka Toma, ki sta ga že pred leti prodala Kitajcem. Na vrhu lestvice sta kraljevala devet let.
Sestavljanje lestvice najbogatejših je težko, garaško in pogosto nehvaležno delo. Novinar, ki ga opravlja, mora iskati podatke iz javno dostopnih virov, ki pogosto ne dajejo celostne in realne slike posameznikovega premoženja. Je bil zdaj že propadli imperij Sandija Češka, leta 2013 najbogatejšega Slovenca, takrat res vreden skoraj pol milijarde evrov? Tudi Mirku Tušu lovorika prvega med najbogatejšimi v letu 2012 ni kaj prida pomagala, ko so ga banke že kmalu zatem prepričevale, da je njegova trgovska veriga pred bankrotom.
Toda kljub temu je lestvica revije Manager v vseh teh letih postala nek referenčni pokazatelj, kakšna je družba, v kateri živimo. "Povej mi, kdo je najbogatejši človek v vaši državi, pa ti povem, kakšna ta država je," bi lahko parafrazirali znani pregovor. Če je recimo najbogatejši Nemec lastnik trgovske verige Lidl, najbogatejši Avstrijec pa dedič podjetnika, ki je iz nič ustvaril imperij najbolj znane energijske pijače, so v Rusiji na čelu lestvice najbogatejših oligarhi, ki so obogateli s privatizacijo naravnih virov.
Kaj nam torej o Sloveniji pove dejstvo, da je njen najbogatejši državljan Igor Lah? Pravzaprav vse, kar je treba vedeti.
Preberite še:
Pidovski baron seli premoženje v Švico, država ga skuša ustaviti
Politika ga je pustila na miru
Igor Lah seveda ni garažni podjetnik, ki bi osvojil trg z nekim izdelkom ali storitvijo, ampak nesporni zmagovalec slovenske privatizacije in simbol vsega, kar je šlo pri tem procesu narobe.
Kariero je začel kot borzni posrednik, svojo življenjsko priložnost pa je zavohal v certifikatih. Čeprav zanje ljudem ni obljubljal po tisoč mark, kot je to počel njegov kolega Darko Horvat, jih je pridno kopičil v svojih pooblaščenih investicijskih družbah, bolj znanih kot pidih. Z zbranim kapitalom je začel kupovati podjetja, ki jih je finančno izčrpaval, iz njih na vse mogoče načine izrinjal male delničarje in v nekaterih primerih tudi likvidiral. Na seznamu pogorišč, ki so ostala za Lahom, so med drugim Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG), Liko Vrhnika, LIV Postojna, Gradis SPO ...
Kombinacija dobrih zvez pri bankirjih, šibkih regulatorjev, neznanja preiskovalnih organov pri preganjanju "novega" gospodarskega kriminala, počasnih sodišč in lukenj v zakonodaji, ki jih politika pod vplivom močnega pidovskega lobija ni upala zakrpati, je za Laha pomenila poslovno okolje, v katerem je bil najbolj "konkurenčen". Pidovskega barona Laha nikoli niso zanimali ljudje, ampak le nepremičnine. Iz podjetij je premikal premoženje, ki ga je selil v Luksemburg ali na Ciper.
Vrsto let je Lah v Sloveniji veljal za nedotakljivega. Težko je verjeti, da je moral v 30 letih kariere ob vseh bolj ali manj spornih manevrih, ki jih je izpeljal, pred sodišče le dvakrat. Enkrat je bil pogojno obsojen zaradi veriženja delnic iz leta 1996, drugič pa na prvi stopnji oproščen na sojenju zaradi razkosanja Lika Vrhnika. Tudi politika ga je pustila pri miru. Ko je v Sloveniji po letu 2007 prišlo do "protitajkunske" vojne, je bil že na varnem.
Preberite še:
Je prav, da država nakaže 21 milijonov Igorju Lahu na Ciper?
Lobiral proti davku na nepremičnine - in uspel
Dejstvo, da je Igor Lah najbogatejši Slovenec, je v resnici ironija. Posmeh vsem in vsemu.
Na eni strani gre za lastnika Steklarne Hrastnik, katere direktor je pred dnevi javno negodoval nad davčno politiko v Sloveniji, zaradi katere bi se njegovi zaposleni menda raje zaposlili v Srbiji. Je kdo omenjal davke? Leta 2014, ko je vlada Mira Cerarja glasno razmišljala o uvedbi davka na nepremičnine, je Lah že kot lastnik enega največjih nepremičninskih imperijev pri nas intenzivno lobiral, da se to ne bi zgodilo – in uspel.
Načrtovani izplen tega davka je bil ocenjen na 200 milijonov. To je 50 milijonov evrov manj (!) od vrednosti premoženja, ki ga je Lah že do takrat uspel preselil v davčno ugodnejše države. Lah in podobni so tisti ljudje iz ozadja, ki vsakič znova poskrbijo, da se vse razprave o obdavčitvi premoženja končajo s "strokovnimi" ocenami, da se to ne izplača. Ali pa z demagoškimi pozivi, da "nam nihče ne bo obdavčil hiš, za katere smo celo življenje garali".
Na drugi strani ima Lah uradno prebivališče že nekaj let prijavljeno v kantonu Zug, švicarski davčni oazi, kjer v poštnem nabiralniku domuje tudi krovno podjetje v njegovi mreži. Še danes, torej leta 2023, tja pred očmi nemočne države, ki ji je ostal minorni delež v eni od njegovih družb, seli preostalo premoženje, ki ga ima v Sloveniji.
Preberite še:
Eden najbogatejših Slovencev se je med sojenjem preselil v davčno oazo
Težava ni v Lahu, ampak nas samih
Lahovo sporočilo je jasno: nihče mi še vedno nič ne more. In prav ima, saj je vse to, kar je počel v zadnjih 30 letih, očitno zakonito. Pa naj gre za hojo po robu prevzemne zakonodaje, izčrpavanje podjetij ali visoko ograjo, s katero je kot lastnik blejske Vile Rog pred desetletjem preprečil dostop do obale jezera, ki naj bi bila javno dobro.
Zato je zdaj, ko se nam Lah smeji z lestvice najbogatejših Slovencev, mediji pa ga opisujejo kot ljubitelja umetnosti, mecena, jadralca in someljeja, čas, da spoznamo, da težava sploh ni v Lahu, ampak v nas samih. V vseh nas, ki hodimo v službe, plačujemo davke in vzgajamo potomce v očitno naivnem prepričanju, da je pomembno tudi skupno dobro, medtem ko nas Lahovi prijatelji in poslovni partnerji karajo, da delamo premalo in da smo preveč zavistni do uspehov drugih. V vseh nas, ki še vedno ne vidimo, da nam o tem, kaj je menda najbolje za nas, najglasneje govorijo ljudje, ki imajo podjetja v Švici, na Nizozemskem ali v Luksemburgu. V vseh nas, živečih v družbi, obsojenih na "zgodbe o uspehu", kot je Lahova.
In na vlogo večnih bedakov, vedno znova začudenih, kako je kaj takega, kar je toliko let počel Lah, sploh mogoče.
