V Sloveniji imamo pet "elektro" podjetij, ki skrbijo za distribucijo električne energije. Njihova 80-odstotna lastnica je država, preostalih 20 odstotkov vsakega od teh podjetij pa je v lasti manjšinskih delničarjev. V zadnjih mesecih so znova oživeli načrti o združitvi teh podjetij. V tem primeru bi morala država izplačati njihove zasebne solastnike.
Toda s tem bi napolnila žepe tudi nekaterih zmagovalcev slovenske privatizacije. V uredništvu necenzurirano.si smo namreč v zadnjih dneh analizirali, kdo so lastniki delnic podjetij Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska. Ugotovili smo, da bi v primeru odkupa ali drugih oblik izplačila največ denarja prejel Igor Lah, privatizacijski mogotec in eden najbogatejših Slovencev.
Gre za največjega zasebnega delničarja teh podjetij, ki bi mu država po naših izračunih iz proračuna nakazala več kot 21 milijonov evrov. Ta denar bi Lah prejel na Ciper, kjer je sedež njegovega krovnega podjetja Kalantia Limited.
Lah je tudi eden redkih, ki je v zadnjem času dokupoval delnice. Priložnost je začutil tudi neznani vlagatelj, ki se skriva za fiduciarnim računom pri avstrijski Raiffeisen bank. Po zadnjih nakupih ima v lasti že za 1,5 milijona evrov delnic. Drugi skriti lastnik, ki ima delnice pisane na fiduciarni račun pri hrvaški borzni družbi Intercapital, pa ima v rokah za več kot štiri milijone evrov delnic.
Preberite še:
Bivši minister Vizjak ima za 650 tisoč evrov delnic Petrola
Koliko bi državo stal odkup delnic
Mali delničarji že več let iščejo različne načine za prodajo delnic elektro podjetij. Med njimi so velike domače poslovne skupine, privatizacijski mogotci ter drugi vplivni in premožni Slovenci. Večina jih je v last dobila v 90. letih prejšnjega stoletja, v času vladavine LDS, ko je država na ta način polnila tako imenovano privatizacijsko luknjo.
Pozneje so delnice kupovali tudi različni vlagatelji in špekulanti, ki so se nadejali, da jih bo odkupila država. Na koncu so zaradi zloma borz utrpeli velike izgube, delnice pa so zaman ponujali v odkup državi kot večinski lastnici.
Več vlad je v preteklosti preigravalo tudi možnost odkupa delnic, s čimer bi lahko podjetja združila pod eno ali dve strehi. Sedanja vlada bi denar za to operacijo vzela iz proračuna. Po besedah ministra za finance Klemna Boštjančiča bi tako za vsako delnico plačala vsaj tri četrtine njene knjigovodske vrednosti, kar bi skupaj pomenilo najmanj 185 milijonov evrov. Medtem si mali delničarji želijo iztržiti vsaj knjigovodsko vrednost. To pa bi državo stalo skoraj 250 milijonov evrov, torej 65 milijonov evrov več.
Na Slovenskem državnem holdingu (SDH), krovnem upravljavcu državnega premoženja, so pred manj kot mesecem dni zatrjevali, da ne vodijo konkretnih postopkov odkupa delnic manjšinskih delničarjev. Včeraj pa so nam pojasnili, da v zvezi s tem "ne moremo podajati morebitnih bodočih upravljavskih aktivnosti". Vsekakor pa te vedno sprejemajo na podlagi ustreznih analiz in v skladu z letnimi načrti upravljanja, so poudarili na SDH, ki ga vodi Žiga Debeljak.
Preberite še:
Znanci iz afere TEŠ6 tožijo državo za milijone
Deset milijonov evrov za primorskega finančnika
Kdo bi torej v primeru morebitnega odkupa ali izplačila delničarjev ob iztisnitvi iz lastništva zaslužil?
Visoko na seznamu prejemnikov je Borut Kuharič, nekdanji prvi mož holdinga Vipa, ki je imel v rokah pomemben del severnoprimorskega gospodarstva. Vipa in z njo Kuharič sta bila ena od ključnih igralcev tranzicije. Pomagala sta pri več menedžerskih odkupih in drugih zgodbah, v katerih so najkrajšo potegnili mali delničarji in upniki. Za Vipo je ostalo pogorišče.
Kljub temu je Kuharič danes eden od najbolj premožnih Slovencev. Njegova podjetja imajo večje pakete delnic treh elektrodistributerjev. Zanje bi od države prejela najmanj 8,5 milijona evrov. Če bo ponudba bliže knjigovodski vrednosti, pa kar prek 11 milijonov evrov.
Veliko razlogov za zadovoljstvo bi imel tudi Bojan Petan, predsednik uprave DZS in direktor časopisne hiše Dnevnik, ki si ob prodaji delnic elektro podjetij obeta najmanj 3,5 milijona evrov.Med večjimi manjšinskimi delničarji je tudi Robert Šega, nekdanji finančni svetovalec padlega tajkuna Boška Šrota v Pivovarni Laško. Šega je posredno in neposredno lastnik delnic več elektro podjetij, za katere bi lahko od države dobil vsaj 1,7 milijona evrov, v najboljšem primeru pa kar 2,5 milijona evrov.
Izpostaviti velja še Zdenka Boroto, poslovneža in nekoč člana LDS, ki jo je vodila Katarina Kresal. Kot smo razkrili, je njegovo podjetje Intermag Trading leta 2018 odigralo vlogo posrednika pri nepremičninskem poslu na Obali. Od Istrabenza je kupil zazidljivo parcelo v Portorožu in jo takoj zatem prodal Igorju Juriju Pogačarju, ki zdaj na njej gradi hišo. Borota ima v lasti delnice, za katere pričakuje najmanj slabih 1,7 milijona evrov.
Preberite še:
Odpisali so mu milijonski dolg, zdaj gradi vilo v Portorožu
Viceguverner, vplivni odvetnik in kriptomilijonar
V lastništvu elektro podjetij najdemo tudi druga znana in vplivna imena iz domačega poslovnega sveta:
- podjetje Finkin, ki je v lasti viceguvernerja Banke Slovenije Primoža Dolenca, ima za 115 tisoč evrov delnic Elektra Maribor (najmanj toliko lahko pričakuje od države),
- vplivni odvetnik Aleš Rojs iz pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji, ima za 177 tisoč evrov delnic,
- avstrijsko podjetje Danila Dujovića, solastnika Celjskih mesnin, ima za kar 650 tisoč evrov delnic različnih elektrodistributerjev,
- kriptomilijonar Damian Merlak ima za okoli 37 tisoč evrov delnic,
- znani poslovnež Marjan Pišljar, ki se ukvarja z nepremičninami in posojanjem denarja, ima za četrt milijona evrov delnic.
Največ denarja za velike poslovne skupine in državna podjetja
Če bo prišlo do odkupa manjšinskih deležev, bodo med največjimi prejemniki sredstev velike domače poslovne skupine, kot so:
- Pivovarna Laško Union, ki v lasti nizozemskega Heinekena (15 milijonov evrov),
- Generali, ki je v italijanski lasti, in njegovi pokojninski skladi (14 milijonov evrov),
- Sava Re (štiri milijone evrov),
- KD Group (slabe štiri milijone evrov),
- Addiko Bank (1,7 milijona evrov),
- Petrol (1,7 milijona evrov),
- Cinkarna Celje (1,3 milijona evrov),
- ...
Velik del denarja bo končal tudi v rokah podjetij v večinski lasti države:
- Kapitalska družba (12 milijonov evrov),
- pokojninski skladi Modre zavarovalnice (skoraj devet milijonov evrov)
- Zavarovalnica Triglav (7,7 milijona evrov),
- SDH (pet milijonov evrov),
- Sklad za financiranje razgradnje nuklearne elektrarne Krško (1,6 milijona evrov).
