Igor Lah, privatizacijski mogotec in eden najbogatejših Slovencev, nima več stalnega prebivališča v Sloveniji. Dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu necenzurirano.si, namreč razkrivajo, da se je lani preselil v švicarsko davčno oazo Zug. To je storil med sojenjem v zadevi Liko Vrhnika, kjer je bil obdolžen treh kaznivih dejanj oškodovanja upnikov in pranja dejanja. Marca letos ga je sodišče na prvi stopnji oprostilo, tožilstvo pa se je na sodbo pritožilo.
Do zdaj je bil Lah vrsto let prijavljen na stalnem naslovu v njegovi vili v Podutiku v Ljubljani. V kanton Zug, kjer uradno domuje od lani spomladi, pa je Lah preselil tudi lastništvo mreže svojih podjetij, ki jo je v zadnjem desetletju in pol spletel v Sloveniji, Luksemburgu in na Cipru.
Le nekaj kilometrov stran od stanovanja v švicarskem mestu Cham, kjer po novem uradno prebiva Lah, se tako nahaja poštni nabiralnik, v katerem je registrirano njegovo podjetje Gabbiano Asset Management. To je na vrhu lastniške verige, prek katere Lah obvladuje nepremičninski imperij v Sloveniji in nekatere druge naložbe. Na istem naslovu domuje tudi podjetje GlobalGlass, lastnik Steklarne Hrastnik, ki jo je Lah pred časom že prodajal.
Zakaj se je Lah preselil v Švico, kjer je pred desetletjem v St. Moritzu 37 milijonov evrov vredno vilo kupil še en pidovski baron Darko Horvat, uradno ni znano. Na Laha smo se za pojasnila včeraj obrnili prek njegove slovenske družbe KS Naložbe. Njegove odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Preberite še:
Kaj bo Igor Lah prodal državi
Je šel v Švico le zaradi davkov ali tudi sodišča?
Težko je verjeti, da se Lah za Zug enako kot na tisoče bogatašev iz številnih delov sveta ni odločil zaradi zanj ugodnega davčnega režima. Gre namreč za kanton, ki ima najnižjo stopnjo davka na dobiček podjetij v Švici (11,9 odstotka). Njihovim lastnikom omogoča neobdavčeno izplačevanje dividend. V zadnjih letih so v Švici tujim državljanom zaostrili pogoje za pridobitev davčnih ugodnosti. Ti morajo po novem tudi uradno prebivati v istem kantonu, kjer so prijavljeni kot davčni rezidenti.
Toda Lah se je v Švico preselil še med sojenjem zaradi domnevnega večmilijonskega oškodovanja upnikov nekdanje tovarne pohištva Liko Vrhnika. Ko jo je Lah leta 2007 uradno kupil, je imela za več kot 27 milijonov evrov premoženja in kar 15 milijonov evrov kapitala. Že leto dni pozneje je brez dela ostalo 385 delavcev, kmalu zatem pa je proizvodnja ugasnila. Tovarna je ostala praktično brez vsega premoženja. Sojenje v zadevi se je začelo leta 2018.
Približno takrat je Lah začel seliti posle v Švico. Že v času kriminalističnih preiskav je s številnimi manevri skušal zaščititi svoje premoženje, kar je sam takrat sicer zanikal, saj da ga tožilstvo ni bremenilo kakršnega koli okoriščanja. Na svojo Vilo Rog na Bledu, domovanje v Ljubljani in tudi na nepremičnine v lasti Lika Vrhnika, ki je ostal pri življenju le še kot pravna oseba, je začel vpisoval hipoteke podjetij s Cipra in visoke zemljiške dolgove. Te so mnogi toženi in zadolženi posamezniki sistematično uporabljali kot najlažjo in najcenejšo zaščito nepremičnin pred upniki, zaradi česar je država leta 2014 ta institut ukinila.
Ko je specializirano državno tožilstvo leta 2015 proti Lahu vložilo zahtevo za sodno preiskavo, je Lah lastništvo ciprskega podjetja Kalantia Limited, ki je tedaj imelo ključno vlogo v njegovi mreži, prepisal na člane družine. »Gre za poslovne odločitve lastnikov skupine, na katere predkazenski postopek v zadevi Liko ne vpliva,« nam je takrat pojasnil Lah. Člani njegovi družine so danes tudi uradni lastniki švicarskega podjetja Gabbiano Asset Management. Decembra lani, tri mesece pred izrekom sodbe, so ga kapitalsko okrepili – enako tudi prej omenjeno ciprsko podjetje Kalantia Limited. Ali in koliko premoženja je Lah s tem manevrom prenesel v Zug, iz javno dostopnih virov ni mogoče ugotoviti.
Preberite še:
Privatizacijski mogotci si bodo razdelili 40 milijonov evrov
Kdo je Igor Lah
Danes 55-letni Lah velja za enega od zmagovalcev slovenske tranzicije, v katero je leta 1994 vstopil kot lastnik družbe za upravljanje Divida. Revija Manager je vrednost premoženja njegove družine konec lanskega leta ocenila na 164 milijonov evrov. V času pidovske privatizacije, poimenovane po pooblaščenih investicijskih družbah (PID), ki so od ljudi odkupovale lastninske certifikate, je kupoval podjetja zaradi njihovih nepremičnin (Gradis SPO, Liv Postojna, Rašica Holding, Gradbeno podjetje Grosuplje). V več primerih jih je finančno izčrpaval ali likvidiral.
Pred tem je iz podjetij s komaj preglednimi manevri izrinjal male delničarje. Pripajal jih je drugim družbam, zmanjševal njihov kapital ali prenašal njihovo premoženje na družbe, ki so imela sedež v tujini. Samo v kapital enega od podjetij na Cipru je "shranil" okrog 180 milijonov evrov. Vse to mu je omogočilo, da je že finančno krizo leta 2009 dočakal kot lastnik velikega imperija nepremičnin. V času vlade Boruta Pahorja je Lah, znan po dobrih zvezah na levici, najprej želel od pozneje padlega tajkuna Boška Šrota odkupiti četrtino delnic Mercatorja. Leta 2011 je objavil celo ponudbo za prevzem Pivovarne Laško, takrat največje lastnice slovenskega trgovca.
V vsem tem času se ni veliko pojavljal v javnosti. Edina izjema so bili prispevki, v katerih je nastopal kot mecen kulturnih dogodkov, zbiralec umetnin ali predsednik jadralne zveze.
Preberite še:
Zaradi sestrinih poslov mu hočejo vzeti štiri milijone evrov
Koliko je vreden Lahov imperij
Danes so največja Lahova naložba še vedno nepremičninski projekti, ki delujejo pod okriljem sklada Ceeref. Istoimensko krovno podjetje iz Luksemburga je pred nekaj meseci ugasnil. Njegovo likvidacijo je zaupal Deanu Mikoliču, lastniku družbe P&S Capital, ki je v tej kneževini pred leti upravljal naložbeni sklad, v katerem sta svoj denar izgubila tudi nekdanja ministra za finance Dušan Mramor in Franc Križanič. Ceeref ima po zadnjih podatkih v lasti 68 milijonov evrov premoženja, od tega je 53 milijonov evrov v naložbenih nepremičninah v Sloveniji in na Hrvaškem. Njihova dejanska vrednost je ob letošnji strmi rasti cen na trgu verjetno že precej višja. Med njimi je tudi zemljišče za 150 milijonov evrov vreden projekt Šmartinka v središču Ljubljane.
Še pomembnejša naložba v Lahovem imperiju je Steklarna Hrastnik, ki je v lanskem letu ustvarila dobrih 56 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Lahovemu švicarskemu podjetju je lani izplačala za 7,5 milijona evrov dividend.
Do začetka letošnjega leta je imel Lah v lasti tudi Kirurški sanatorij Rožna Dolina, prvo zasebno kirurško kliniko pri nas, ki jo je prodal Zavarovalnici Triglav in Savi Re. Lah je tudi eden največjih malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, ki jih obvladuje država. V preteklosti je z različnimi vladami skušal doseči dogovor o prodaji delnic, a mu to nikoli ni uspelo. Denar je vlagal tudi v medijske projekte.
