"Torej ostane v grobem 300 tisoč tistih, ki delajo v uspešnih podjetjih in plačujejo davek, iz katerega se polni proračun za naše javne in skupne potrebe. Torej za 1,7 milijona državljanov dejansko skrbi 300 tisoč zaposlenih." (Ivo Boscarol, 30. julij 2022, vir: N1)
Avgusta 2018 je Marjanu Šarcu po treh mesecih pogovorov uspelo sestaviti manjšinsko vlado petih strank. Večino v državnem zboru so ji zagotavljali poslanci Levice. To je vsaj takrat pomenilo, da nove vlade, ki bi jo vodila zmagovalka volitev SDS, še ne bo.
Na politični oder je zato stopil Slovenski podjetniški klub (SBC), ki ga je takrat vodil Marjan Batagelj. Njegovi člani so "raztrgali" koalicijsko pogodbo bodoče vlade. Zmotili so jih predvideni pribitek na vse transakcije v davčne oaze in načrti, da bi se osebni prihodki iz rent in kapitala vključili v osnovo za odmero dohodnine. V istem času si je Igor Akrapovič iz podjetja, ki ga je ustanovil, izplačal 32 milijonov evrov zadržanih dobičkov, in napovedal, da jih bo "plasiral" drugam.
Državo je takoj zajel val histerije. "Gospodarstvo je na nogah," so jim veter v jadra dajali mediji. Podjetniki, ki bi morali biti po naravi racionalni ljudje, so v enem "memeju" Mihe Kordiša videli zloveščo napoved, da bo nova vlada nacionalizirala njihova podjetja. "Sovražni govor proti podjetnikom je nedopusten," so svarili iz SBC. Vse to – pozor – še preden je Šarčeva vlada sploh začela z delom.
Preberite še:
Kako so nam ugrabili razpravo o prihodnosti #kolumna
Podjetniki so heroji, ostali so paraziti
Gledano za nazaj je šlo za dobro premišljen manever z jasnimi interesnimi in političnimi motivi. Igor Akrapovič, Ivo Boscarol, Joc Pečečnik in ostali podjetniki so pred takratnimi volitvami odkrito upali na zmago desnih strank. Na enem od predvolilnih soočenj, kjer so nastopali kot predstavniki "gospodarstva", jih je kamera ujela med sproščenim kramljanjem z Janšo. Z bombo, ki so jo vrgli v javnost, so želeli že vnaprej oslabiti in razklati Šarčevo vlado, jo spraviti v defenzivo. "Zaustavimo norosti," je govoril Janša in verjetno že takrat ugotovil, da pot do njegove nove vlade vodi prek Zdravka Počivalška.
Štiri leta in eno Janševo vlado pozneje se zgodba ponavlja. Tudi tokrat je "gospodarstvo" že vnaprej sesulo koalicijsko pogodbo nove vlade – le da je to delo opravil šef največje banke, zdaj svetovalec gospodarskega ministra. In tudi zdaj se o napovedanih "popravkih" davčne reforme praktično nihče več ne pogovarja skozi prizmo številk in pravične prerazporeditve bremen, ampak le še s poveličevanjem ali zmerjanjem celih skupin ljudi.
Na kratko: podjetniki, ki so "sami ustvarili vse iz nič", so absolutni heroji, vsi ostali pa nekakšni paraziti, ki se vedno bolj redijo na njihov račun. Ali kot smo lahko pred dnevi prebrali na naslovnici enega od časopisov: "Davkojemalci se množijo hitreje kot davkoplačevalci."
Preberite še:
Se še spomnite Agrokorja? #kolumna
Ni države brez "davkojemalcev"
Nekoč so vodilni glasniki gospodarstva, med katerimi so prevladovali največji zaposlovalci v državi, ob napovedanih davčnih reformah ure in ure sedeli s pristojnimi ministri in sindikati. V slabo prezračenih sobanah z visokimi stropi so ob neskončnih rundah kratkih kav - ali kar med kadilskimi odmori - dajali na mizo svoje predloge, gledali v grafe, se s povzdignjenimi glasovi borili za svoj interes in poslušali ljudi na nasprotni strani. Vse zato, da bi na koncu sklenili kompromis, s katerimi so bili na koncu zadovoljni vsi - in nihče.
Temu se je reklo socialni dialog. Ali politika, če hočete. Danes nam Ivo Boscarol razlaga, da 300.000 zaposlenih državljanov "dejansko skrbi" za ostalih 1,7 milijona upokojencev, otrok, študentov, brezposelnih, zaposlenih v javnem sektorju, samostojnih podjetnikov in ostalih zaposlenih v podjetjih, ki ne ustvarjajo dobička. Temu se reče spodbujanje razdora v družbi.
Zakaj to počnejo? Boscarol, Akrapovič in drugi so zelo inteligentni, izkušeni in na svojih področjih vizionarski možje, ki imajo za seboj vrhunsko podjetniško kariero. Videli so veliko sveta, nekateri so vpeti tudi v lokalna okolja. Se res ne zavedajo, da tudi njihovih podjetij ne bi bilo brez vzgojiteljic, učiteljev, zdravnikov in ostalega medicinskega osebja, uslužbencev na občinah in upravnih enotah, policistov, zaposlenih na ministrstvih, ki odločajo o državnih subvencijah ...? Ali res ne vedo, da so bili "davkojemalski" upokojenci več desetletij "davkoplačevalci"? So res pozabili, da prav zaradi množice "davkojemalcev" sploh obstaja nekaj takega, kot je država, ki nas lahko izobražuje, zdravi in varuje?
Preberite še:
Dedek, kje je tvoj digitalni bon? #kolumna
Ko razprava o davkih postane kulturni boj
Seveda niso. Pravi cilj tega početja je drugje. Nekje po svetovni finančni krizi se je namreč tudi v Sloveniji začelo širiti zavedanje, da imamo pri nas ob relativno visoki obdavčitvi dela praktično zanemarljivo obdavčitev premoženja. Vsakič, ko se v političnem etru pojavi predlog o nepremičninskem davku, začnejo interesni krogi z njim strašiti lastnike družinskih hiš, četudi zanje sploh ne bi veljal. Pred epidemijo, ki je prekinila svetovne dobavne verige, so podjetniki s selitvijo proizvodnje v tujino grozili vsakič, ko bi kdo načel vprašanje, zakaj si lahko tudi največja podjetja efektivno stopnjo davka na dobiček zbijejo praktično na nič.
Z mitomanijo o podjetniških "supermanih" in parazitih, ki naj bi jih ti hranili, se tako ne pogovarjamo več o tem, kakšna davčna politika je dobra za državo, ampak nas zanimajo le še interesi prvih. Razpravo o davkih, ki tako ali drugače vpliva na dobesedno vsakega prebivalca te države, zreduciramo na zgodbo o dobrih in slabih, o pridnih ljudeh in lenuhih, o koristnežih in škodljivcih. Logično, saj lahko le "davkoplačevalci" sodijo o tem, kaj je dobro za vse nas. Pojmovanje sveta se zato izkrivi. Milijonarji postanejo ljudje v stiski, ki jim je treba pomagati, pedagog iz javnega vrtca v 33. plačnem razredu pa strošek.
In to je tisto, kar želijo ti zvezdniki domačega podjetništva – ugrabiti razpravo o davkih in jo iz ideološkega spremeniti v nekakšen kulturni boj. Na teren, kjer bodo vedno zmagali. Jim bodo politika in mediji nasedli?
