"Ljudstvo ne sodi tako kot sodišča. Ljudstvo ne izreka sodb, temveč meče strele. Ljudstvo ne obsodi kraljev, temveč jih vrže v praznino – in ta pravica je vredna toliko, kot je vredna pravica sodišča."
(Maximillian Robenspierre, 1758-1794)
Kakistokracija, vladavina nesposobnežev, je najboljši opis trenutnega stanja v državi. Na dan velike proticepilske vstaje nas je zadela vest, da je zaradi krvnega strdka, ki je nastal 14 dni po cepljenju, umrla komaj 20 let stara Slovenka. Ali je za njeno smrt krivo cepivo Janssen, ali pa je šlo za nepovezan, naključen dogodek, pravzaprav ni več pomembno. Kdor v njeni smrti hoče poiskati razlog ali izgovor za zavračanje cepljenja, ga je dobil. Statistično je bil dogodek povsem pričakovan, od aprila letos vemo, da lahko pričakujemo en tak primer na 100 tisoč cepljenj s cepivom Janssen. Pri 120 tisoč cepljenih smo točno tam, kjer smo to statistično pričakovali. Da je teh 120 tisoč cepljenih z manj varnim cepivom statistično še vedno rešilo od 40 do 50 življenj, bo ostalo žal preslišano.
Tragični dogodek je bil popolnoma nepotreben. Nastal je umetno, zaradi nesposobne oblasti in omaloževajočega odnosa do "tako imenovane stroke".
Vedeli smo, da je pri vektorskih cepivih povečana verjetnost krvnega strdka, sploh pri mlajših ženskah. Vedeli smo, da je cepivo Janssen v tej kategoriji nevarnejše od cepiva AstraZenece. Vedeli smo, da so zaradi tega marsikje odsvetovana za to tvegano populacijo. Vedeli smo, da se nam je to že zgodilo: maja letos smo že imeli smrt 41-letnice po cepljenju s cepivom Janssen in Belgija je prav zaradi tega dogodka omejila cepljenje s tem cepivom.
Preberite še:
Seminarska naloga Milana Kreka #kolumna
Vzemi cepivo Janssen, ali pa boš v četrtek lačen
Slovenija je ravnala obratno. Namesto da bi se vlada ali njeni tako imenovani strokovnjaki trudili zmanjšati nevarnost, so jo le še povečali. V soboto so v Uradni list skrivoma zapisali novosti v pogoju PCT in dali na voljo vsega dva delovna dneva, da se omahajoči cepijo.
Sočasno so sprejeli odločitev, da pri cepljenju s cepivom Janssen izpolnjujemo pogoj na dan cepljenja, medtem ko pri drugih cepivih pogoj izpolnjujemo z dnem prejetja drugega odmerka. Zaščito dobimo šele dva do tri tedne kasneje, toda ta diletantska odločitev je tu še manjša izmed strokovnih napak. Veliko huje je, da so umetno ustvarjeni pogoji za posameznika objektivno najmanj dobro cepivo čez noč naredili tudi daleč najbolj zaželjeno. Opravljenih je bilo ogromno cepljenj pri posameznikih, ki bi jih lahko vsaj informirali, da so v ogroženi skupini in je za njih primernejše kakšno drugo cepivo. Znanja je bilo v vsaki točki dovolj in odgovornost za situacijo je v celoti le na vladi.
Statistika enega takega primera na 100 tisoč cepljenj velja le, če uporabe cepiva ne omejimo in z njim cepimo le manj rizične skupine. Če bi maja letos ravnali strokovno in cepivo Janssen omejili le na starejšo in s tem manj ogroženo populacijo, bi pričakovali manj kot en tak primer na milijon. Morda bi s tem rešili eno mlado življenje in prek njega še stotine drugih, ker jim ne bi dali dodatnega razloga za zavračanje cepljenja. Cepljenje s cepivi mRNK je varnejše in ima manj stranskih učinkov kot vektorska cepiva – toda če je nekdo imel v ponedeljek izbiro, ali bo vzel cepivo Janssen, ali v četrtek ostal lačen, postane primernost cepiva zanj manj pomembna.
Preberite še:
Zakaj je Francija država, Slovenija pa provinca
Ministri te vlade so le slamnate lutke
Za našo vlado je to že višja matematika. Vladni ministri so dejansko le slamnate lutke in papagaji vladne propagande. Blamaže so postale del vsakdana, incident s cepivom Janssen je le ta hip najbolj odmevna tema, zaradi katere bi v normalni državi za začetek odstopil minister za zdravje. V istem tednu smo doživeli še blamažo ministra za javno upravo, ki je od ožje javne uprave z odlokom zahteval le pogoj PC, torej brez testiranja. Odločitev ustavnega sodišča, da odlok zadrži, je bila pričakovana in končna odločitev bo, da država absolutno lahko uvede obvezno cepljenje, toda vlada z odlokom tega ne more storiti. To ni prvič, da se je vlada blamirala na tak način. Nepoznavanje lastne Ustave za vlado ni izgovor za ignoriranje ali izsiljevanje.
Tako imenovani predsednik vlade se je z vsem šarmom in eleganco prašiča, ki se valja po blatu, na Twitterju norčeval iz ustavnega sodišča, češ da ima svoje epidemiologe. Pri tem je očitno spregledal, da je število epidemiologov na ustavnem sodišču trenutno povsem izenačeno s številom epidemiologov v njegovi tako imenovani strokovni skupini. Blamiral se je z nerazumevanjem vloge ustavnega sodišča v postopku, saj je naloga tega organa varovati ustavne omejitve in zahtevati zakon za pogoje, ki jih lahko država postavi samo z zakonom. Časa je bilo dovolj: cepiva imamo že več kot devet mesecev, postopek sprejema ali spremembe zakona v parlamentu po rednem postopku ne traja niti tretjino tega. Edini primeren in državniški odziv bi bil, da se vloži predlog zakona o pogoju PC in nanj veže zaupnico. Če ima večino v parlamentu, je zahteva izpolnjena in pogoj PC velja. Če vlada nima večine v parlamentu, pa tudi ni več vlada.
Dovolj je te kakistokracije, te nesposobnosti. Vladi bo sodilo ljudstvo, toda ljudstvo ne sodi kot sodišča. Ljudstvo ne izreka sodb, temveč meče strele. Kraljev ne obsodi, temveč jih vrže v praznino. Toda ta pravica je vredna toliko kot pravica sodišč.
Preberite še:
Kaj je pozabila Mateja Logar? #kolumna
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
