V času zaprtja države in obveznih karanten sem se spravil pospraviti nekaj kartonskih škatel, ki so se valjale pod posteljo že od pamtiveka. Na vrhu tretje škatle sem našel relikvijo iz pradavnine: srednja šola, gimnazija, seminarsko delo v tretjem letniku. Dijakom poklicnih šol v tretjem letniku naložijo obvezno delovno prakso, gimnazijci smo delali take ali drugačne raziskave in jih predstavili srenji drugega letnika.
Moja naloga je bila raziskava razširjenosti uporabe tobačnih izdelkov v šoli. Zanimalo me je, koliko dijakov je že uporabilo tobačne izdelke, koliko jih kadi cigarete, ali kdo od njih kadi pipo, ali pa morda žveči tobak? Žal mi je vodstvo šole prepovedalo anketo razdelati še po posameznih znamkah tobačnih izdelkov, toda končni rezultat je bil popolnoma spodoben izdelek: nekaj sto anketiranih dijakov po šoli, uvod z opisom pomena raziskave, nekaj grafov s stolpci in povzetek podatkov v tekstu so zadoščali za povsem solidno oceno, za nek uvod dijaka v znanost.
Predstavljajte si torej moje presenečenje, ko sem odprl portal Odprte znanosti in vpisal besedi Milan Krek.
Preberite še:
Zakaj je Francija država, Slovenija pa provinca
Znanstveni opus Milana Kreka
Našel sem več znanstvenih člankov, ki jih je napisal prvi mož Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Prvi ima naslov Prisotnost iger na srečo med dijaki v regiji Koper, ima enega samega avtorja, članek je iz leta 2010. Milan Krek je bil tedaj že vodja Zavoda za zdravstveno varstvo Koper in izkušen raziskovalec na področju nenalezljivih bolezni. Zanimale so ga podobne stvari, kot so zanimale mene, pred toliko leti. Le kakšna dognanja bom našel?
Milan Krek je s pomočjo ravnateljev srednjih šol anketiral nekaj sto dijakov prvih letnikov srednjih šol na območju naše Obale. Vprašal jih je, ali so že igrali igre na srečo, in če da, katere? V članku najdemo uvod z opisom pomena raziskave, nekaj grafov s stolpci in povzetek podatkov v tekstu.
To je hkrati tudi vse, kar članek vsebuje. Članek ni kaj dosti drugega kot bežen opis nevarnosti, ki jih prinašajo igre na srečo, in načina zbiranja podatkov, k temu pa je dodan še povzetek tega v nekaj tabelah in nekaj besedila. Analize podatkov ni. Izvemo lahko le, koliko dijakov prvih letnikov je že igralo na primer Loto. kako so razporejeni po spolu in da se s tem večinoma zabavajo. Edina primerjava je narejena po spolu dijakov, medtem ko bi bili zame kot laika zelo zanimivi že podatki o frekvenci igranja iger na srečo, količini porabljenega denarja za igranje in socialni položaj dijakov, ki igrajo določene igre na srečo. Res je, da se na problematiko igranja iger na srečo ne spoznam in to ni moje področje, toda dijak, ki je lani dvakrat vplačal listek za Loto, in dijak, ki že pet let celotno žepnino porabi za Loto, kljub vsemu ne sodita v isti statistični stolpec.
Preberite še:
Kaj je pozabila Mateja Logar? #kolumna
Zaslužimo si boljšega direktorja NIJZ
Ena izmed povsem utemeljenih kritik, ki je letela na strokovno delo Nine Pirnat, predhodnice Milana Kreka, je bila, da je njeno raziskovalno delo pomanjkljivo in premalo obsežno. Vodilni kader tako pomembnih inštitucij, kot je NIJZ, pač mora imeti za sabo več raziskovalnega dela kot študent, ki je ravnokar končal magistrsko nalogo. Kritika je bila popolnoma utemeljena, Nina Pirnat, sicer prva strokovnjakinja za epidemiološko obvladovanje respiratornih virusov v državi, je bila resnično daleč od ideala, ki bi si ga sam želel za vodstveni kader inštitucij, kot so NIJZ ali nekatere druge.
Toda glede na videno pri Milanu Kreku se mi vse bolj zdi, da je Nini Pirnat najbolj škodila prav strankarska izkaznica Socialnih Demokratov in da je Milanu Kreku najbolj koristila servilnost vladi. Kot država si zaslužimo direktorja NIJZ, čigar raziskovalno delo je kvalitetnejše od seminarske naloge 17-letnega dijaka v 3. letniku gimnazije, za katero je dobil oceno prav dobro (4).
O avtorju:
*Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
