V elitnem predelu Maribora, sredi Tomšičevega drevoreda, kjer imajo nepremičnine najvplivnejši in najbogatejši Mariborčani, bo kmalu stala dvostanovanjska vila, vredna več kot milijon evrov.
Uradna lastnica gradbene parcele, na kateri že od poletja brnijo stroji, in nastajajočega objekta je Klavdija Snežič, soproga davčnega svetovalca Roka Snežiča, ki je bil v času prejšnje vlade Janeza Janše po besedah virov vpleten v številne posle in kadrovanja v državnem gospodarstvu. Rok Snežič je uradno brez premoženja. V lasti nima nobene nepremičnine, osebnega vozila in bančnega računa. Prav tako uradno nima niti evra prihrankov, državi pa dolguje več kot pol milijona evrov. Visoko zadolžena je tudi Klavdija Snežič. Skupaj imata manj kot 1.000 evrov mesečnih prejemkov.
Kljub temu zakonca Snežič uporabljata več nepremičnin v Sloveniji in tujini, vozita avtomobile najvišjega cenovnega razreda in na prestižni lokaciji v Mariboru gradita luksuzno vilo. Kako jima to uspeva? Očitno s pomočjo velikanskih količin gotovine neznanega izvora. Vsaj tako je mogoče domnevati iz dokumentov iz sodnega spisa v eni od zasebnih tožb, ki jih je proti novinarjem necenzurirano.si vložil Rok Snežič.
Preberite še:
V posmeh državi: Snežič v bankrotu gradi vilo #foto
Zakaj je sodišče zanimal račun Klavdije Snežič
Gre za popis transakcij z osebnega računa Klavdije Snežič. Sodišče ga je pridobilo po tem, ko je Rok Snežič zaprosil za oprostitev plačila več kot 5.000 evrov sodne takse. Pri tem je zatrjeval, da sam nima v lasti praktično nobenega premoženja, le nekaj mesecev pred tem pa naj bi s soprogo podpisala sporazum, s katerim sta uradno ločila njuno osebno imetje.
Toda sodišča s temi navedbami nista prepričala, saj se je to lotilo preverjanja premoženja Klavdije Snežič. Ugotovilo je, da je lastnica večjega, 100.000 evrov vrednega paketa delnic Nova24TV, strankarske televizije SDS, kjer je še danes članica upravnega odbora. Že takrat je imela v lasti tudi gradbeno parcelo v Mariboru, na kateri zdaj raste vila. Po uradni dolžnosti pa so na sodišču prejeli tudi podatke o transakcijah na njenem osebnem računu med decembrom 2019 in januarjem 2021.
Hitro so opazili nakazila, ki po zneskih krepko odstopajo od njene, uradno zelo nizke mesečne plače. Popis tako razkriva številne pologe gotovine. Te je Klavdija Snežič opravljala na različnih lokacijah. Pri tem je vselej pazila, da je polog nižji od 15.000 evrov, torej zneska, pri katerem morajo banke oziroma urad za preprečevanje pranja denarja preverjati izvor sredstev.
Preberite še:
Rok Snežič nima bančnega računa, državo prosi za denar #dokumenti
Ko Janša brani Snežiča, njegova žena polaga gotovino
Na računu Klavdije Snežič do marca 2020 ni bilo omembe vrednega prometa. Večino časa je bilo na njem le nekaj evrov sredstev. Ko je oblast prevzela zadnja vlada Janeza Janše, se je to spremenilo. Že sredi julija 2020 je namreč Klavdija Snežič nanj položila 3.000 evrov gotovine. Najbolj dejavna je bila v začetku lanskega leta. Takrat je v štirih dneh na svoj račun položila skupno skoraj 50.000 evrov:
1) Prvi polog je opravila v ponedeljek, 25. januarja lani. Na račun je položila 14.600 evrov. Isti dan je Janša v državnem zboru odgovarjal na poslansko vprašanje poslanca Levice Mihe Kordiša o povezavah z Rokom Snežičem. "Gospod Snežič ni bil nikoli moj davčni svetovalec," je zatrjeval tedanji predsednik vlade.
2) Že naslednji dan je Klavdija Snežič na osebni račun položila novih 10.500 evrov.
3) Še dan pozneje, 27. januarja lani, je pred okencem poštne poslovalnice položila še 14.500 evrov.
4) Zadnjih 8.500 evrov gotovine je prišlo na račun Klavdije Snežič dan pozneje. Večino tega denarja je takoj zatem nakazala enemu od znanih mariborskih podjetij. Kaj je bil namen teh plačil oziroma kakšno blago ali storitve je od njega kupila, ni mogoče preveriti.
Na popisu transakcij izstopa še nakazilo iz Banja Luke oziroma Republike Srbske, od koder je Rok Snežič v zadnjih letih zgradil svojo mrežo podjetij. Sredi januarja 2021 je tamkajšnji poslovnež Stanislav Koljančić, dober Snežičev prijatelj, na račun Klavdije Snežič nakazal 100.000 evrov. Ko so oblasti v Bosni in Hercegovini Snežiču konec leta 2020 prepovedale vstop v državo, je po naših informacijah prav Koljančić skušal prepričati nekatere tamkajšnje politike, da bi Snežiču dovolili prehod meje.
Ali so vse te transakcije vzbudile pozornost državnih organov in ali so preverile izvor sredstev, ni znano. Prav od Koljančića, lastnika kamnoloma in gradbenega podjetja, si je Klavdija Snežič uradno izposodila denar tudi nekaj dni po podpisu pogodbe za nakup zemljišča v Mariboru. Eden od členov pogodbe s Koljančićem tako navaja, da ji je ta izročil 50.000 evrov v gotovini.
Preberite še:
Farsa: Snežič toži, a noče priti na sodišče
45 tožb proti novinarjem necenzurirano.si
Toda v zgodbi o tem, da je bil Koljančić njen uradni financer, je več lukenj. V pogodbi enkrat piše, da velja do odpoklica, torej nima zapadlosti. Spet na drugem mestu piše, da mora Klavdija Snežič denar vrniti Koljančiću do leta 2032, v tem času pa od nje ne bo dobil niti evra obresti.
Rok Snežič se je sicer v preteklosti v postopkih pred državnimi organi, ki jim je moral pojasnjevati izvor svojega premoženja, že večkrat skliceval na to, da je od znancev in prijateljev prejemal večje vsote gotovine. Tako je bila njegova prijateljica iz BiH Lidija Zrnić pred časom ključni člen obrambe pred finančno upravo (Furs). Z njenimi navedbami, da mu je v hotelski sobi posodila več sto tisoč evrov v gotovini, je Snežič dokazoval, da denar, ki ga je porabil in ga ni prijavil slovenskim oblastem, ni njegov, ampak si ga je v resnici izposodil. Ista Lidija Zrnić je danes uradna lastnica avtomobilov znamke maserati, s katerimi se vozi Snežič.
Kot je znano, je Rok Snežič proti novinarjem necenzurirano.si skupaj vložil 45 tožb, ker smo razkrivali njegove povezave z Dijano Đuđić, državljanko BiH, s katero je prvak SDS Janez Janša nekaj mesecev pred volitvami leta 2018 podpisal pogodbo o najemu 450.000 evrov posojila za stranko. Pogodbo je po medijskem razkritju razdrl. V seriji člankov smo ugotovili, da ta denar zelo verjetno izvira iz različnih Snežičevih poslov. Snežičeve tožbe so do zdaj največji primer pojava, ki ga v tujini poznajo kot SLAPP (Strategic Lawsuit Against Public Participation v angl.). Gre za serijske tožbe, ki so zlorabljene za utišanje, nadlegovanje in ustrahovanje kritikov ter njihovo finančno izčrpavanje.
