Direktor državnega podjetja, ki je brskal po spornih poslih, dobil krivdno odpoved

V telekomunikacijskem podjetju Stelkom, ki ga lastniško večinsko obvladujejo državna energetska podjetja, je v zadnjih dneh prišlo do prave drame. 

Že pred časom smo razkrili, da se s poslovanjem podjetja, ki je konec lanskega leta komaj zbralo denar za izplačevanje plač, že nekaj časa ukvarja policija. Pod njeno lupo so domnevno škodljive pogodbe za projekt v Srbiji, sumljivi posli, ki so ostali skriti pred nadzornim svetom, večmilijonsko oškodovanje in čezmerno zadolževanje, ki je družbo pripeljalo na rob bankrota. Sume kaznivih dejanj je policiji naznanil direktor Stelkoma Danilo Grašič.

Toda minuli teden se je zgodil preobrat: nadzorni svet Stelkoma je namreč Grašiča razrešil in to zaradi krivdnih razlogov. To je v petek za necenzurirano.si potrdil sam Grašič. Dejal nam je, da še ni prejel sklepa o razrešitvi, zato ne ve, kaj so razlogi zanjo. Drugih izjav ni želel dajati. 

Kaj vse se je v zadnjih dneh dogajalo v podjetju, ki se ukvarja s prodajo telekomunikacijskih storitev v 3.000 kilometrov dolgem hrbteničnem omrežju slovenskega elektroenergetskega sistema? Kdo je zahteval Grašičevo razrešitev? In kaj ta pomeni za policijsko preiskavo spornih poslov? 

Preberite še:
Preplačane pogodbe, sumljivi posli in privatizacija pod mizo v državnem podjetju

Lastnikom očital izčrpavanje Stelkoma

Grašič je vodenje Stelkoma prevzel junija 2024. Na položaju je nasledil Igorja Maherja, nekdanjega ministra za infrastrukturo iz kroga Državljanske liste (DL). Pol leta pozneje je Grašič prijavil Maherja policiji zaradi suma več kaznivih dejanj. Maher vse očitke zanika, v Grašičevih prijavah pa vidi iskanje grešnega kozla za resne poslovne in finančne težave, v katerih se je znašel Stelkom.

Te naj bi bile posledica dejstva, da mora Stelkom svojim lastnikom – Elesu, Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in štirim državnim elektrodistribucijskim podjetjem – za uporabo njihovega omrežja plačevati previsoke tarife, nekajkrat višje od tržnih.

V zadnjih mesecih pa naj bi Grašič opozarjal, da Stelkomovi lastniki že dlje časa optično omrežje slovenske energetike tudi sami oddajajo naprej in to po tržnih cenah. S tem naj bi bili kar sami nelojalna konkurenca Stelkomu. Poleg tega bi morali od teh prihodkov Stelkomu plačevati 25-odstotno provizijo, pa je niso.

Bistvo: med Grašičem in lastniki je izbruhnil spor, zaradi katerega je zdaj moral oditi. Po naših informacijah so njegov odhod najglasneje zahtevali na Elesu, ki ga vodi Aleksander Mervar. 

Preberite še:
V tajnosti privatizirali del državnega optičnega omrežja

Šef nadzornikov - bivši kriminalist iz afere Čista lopata 

Sodu naj bi dno dokončno izbilo več stvari. Grašič naj bi se tako odločil od lastnikov izterjati znesek škode, ki naj bi ga ti s svojim ravnanjem povzročili Stelkomu. Samo provizij, ki naj bi pripadale Stelkomu, naj bi bilo za najmanj 120 tisoč evrov na mesec, vseh izpadlih prihodkov pa po zadnjih podatkih za kar 28 milijonov evrov.

Medtem naj bi nadzorniki, ki jih vodi Robert Slodej, Grašiča razrešili, ker so mu že nekaj časa očitali, da ni sposoben voditi podjetja. Uradni razlog za krivdni odpoklic naj bi bila, tako naši viri blizu nadzornega sveta, sklenitev dveh poslov, ki jih Stelkom ni mogel izpolniti, o čemer naj Grašič ne bi obvestil nadzornikov. 

Širši javnosti je sicer Slodej najbolj znan kot nekdanji kriminalist, ki je od leta 2007 naprej preiskoval posle nekdanjega prvega moža SCT Ivana Zidarja. Danes je Slodej vodja službe za varnostni sistem in civilno obrambo pri Elesu. V nadzornem svetu Stelkoma sedijo še:

- švedski poslovnež Benny Iggland, sicer lastnik Metrime, ki je takoj po parlamentarnih volitvah leta 2022 prevzela 40-odstotni delež v Stelkomu,

- nekdanji odvetnik Dino Bauk (Elektro Ljubljana), 

- Djordje Žebeljan (HSE) in 

- Blaž Košorok, ki je v času zadnje vlade Janeza Janše postal predsednik uprave Gen Energije, po zamenjavi oblasti pa je odšel na Eles. 

Na Grašičev položaj so imenovali dosedanjega prokurista Andreja Cerka, sicer lastnika in direktorja svetovalnega podjetja CSA, ki je v preteklosti delalo tudi za Eles in HSE.

Preberite še:
Se bodo stepli za slovenski projekt, ki je v zapor spravil celo srbskega ministra?

Kaj v Stelkomu iščejo kriminalisti NPU

Dogajanje na Stelkomu časovno sovpada s policijsko preiskavo domnevno spornih poslov podjetja. Ta se je začela prav na podlagi Grašičevih prijav proti Igorju Maherju, Bennyju Igglandu in Rihardu Videtu, zastopniku Igglandovih podjetij v Sloveniji. Kot je razvidno iz prijav, so v Stelkomu pripravljali projekt Balkan Ring, ki bi jim omogočil ponujanje optične povezave od Zagreba prek Beograda do Sofije. Za to pa so morali najeti kable.

Eno od pogodb so sklenili tudi s srbsko družbo Conexio, nekoč znano pod imenom Targo Telekom. Njen direktor je Robert Nikolić, ki je bil do nedavnega zaposlen v Stelkomu, po naših informacijah pa tudi zasebno prijateljuje z Maherjem. Nikolić je bil poslovni partner Janka Jenka, nekdanjega direktorja politične stranke Državljanska lista, iz katere je leta 2013 v vlado prišel tudi Maher. 

Še bolj sporne naj bi bile pogodbe, ki so jih sklenili s podjetjem Aba Plus. Njegov lastnik je Iggland, uradno pa se ukvarja z nepremičninskimi posli. Podjetje Aba Plus je tako kupilo opremo, nato pa jo po bistveno višji ceni oddalo Stelkomu v najem. Pogodbe je Maher podpisal junija 2022, le nekaj dni pred vstopom Švedov oziroma Igglanda v lastništvo.

Grašič v prijavi: sporni aneksi so pot do privatizacije

V Stelkomu so še v času Grašiča ugotavljali, da bi podjetju Aba Plus za opremo v desetih letih plačali šest milijonov evrov. Lani, ko Maherja ni bilo več in je postalo jasno, da tega posla ne bo, pa so bili v tem podjetju naenkrat pripravljeni to isto opremo oddati za 1,1 milijona evrov. Torej le za šestino prvotnega zneska. 

Sledili so še aneksi. Nekaj dni po sklenitvi pogodb se je namreč Maher s Švedi dogovoril, da jim bo jeseni 2023 plačal predplačila za najem opreme. Obetali so si kar 2,2 milijona evrov, pri čemer Stelkom tega denarja ni imel. 

V prijavi je Grašič, nekoč član uprave nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), poudaril, da se je s temi dejanji zavestno želelo spraviti Stelkom v finančni položaj prezadolženosti in plačilne nesposobnosti. Končni cilj pa naj bi bila dokončna privatizacija Stelkoma.