Tretja os: Dars izločil Turke, ki gradijo Karavanke

Za več kot četrt milijarde evrov vreden posel na projektu tretje razvojne osi se bodo spopadli slovenski gradbinci, ki nastopajo skupaj, in Avstrijci. Zakaj so še pred oddajo ponudb izpadli Turki?

Avtor: Tomaž Modic
petek, 12. 7. 2024, 14:25


1713869038-dsc7853-01-1713868842327
David Skornšek, predsednik uprave Darsa
S.R.

Za enega od največjih poslov na projektu izgradnje hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem se bosta spopadla dva konkurenta: konzorcij slovenskih gradbincev in avstrijski Strabag. Gre za gradbena dela na okoli sedem kilometrov dolgem odseku med Velenjem in Podgoro, ki bodo predvidoma končana v štirih letih in so ocenjena na kar 266,5 milijona evrov (brez DDV).

Državna Družba za avtoceste (Dars) je izvajalca začela iskati januarja letos. Takrat je objavila javno naročilo, na podlagi katerega bi ponudnikom priznala sposobnost za sodelovanje v drugi fazi. V tej bi nato uprava Darsa izbrala najugodnejšega izvajalca del. Toda za več kot četrt milijarde evrov vreden posel se ne bodo potegovali vsi, ki se zanimajo za sodelovanje pri projektu.

Na Darsu so namreč sposobnost za sodelovanje priznali konzorciju, v katerem so Kolektor CPG, Pomgrad, Gorenjska gradbena družba, CGP in Kolektor Koling, ter Strabagu. Že v prvi fazi pa so izločili dva od štirih ponudnikov. Oba prihajata iz Turčije: prvi je Özaltin Insaat, drugi pa Cengiz, ki trenutno gradi karavanški predor.

Cengiz je bil izbran kot najugodnejši ponudnik za gradnjo predora Karavanke. Za nekajkrat večji projekt izgradnje tretje razvojne osi se ne bo smel potegovati.
Cengiz je bil izbran kot najugodnejši ponudnik za gradnjo predora Karavanke. Za nekajkrat večji projekt izgradnje tretje razvojne osi se ne bo smel potegovati.
twitter

Preberite še:
Boj za največji Darsov posel: v igri Slovenci, Avstrijci, Hrvati ....

Izločili so jih zaradi referenc

Kot je razvidno iz sklepa, ki ga je Dars objavil danes, se je zapletlo zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, natančneje referenčnih poslov.

Tako Cengiz kot Özaltin nista mogla dokazati, da sta v zadnjih 15 letih kot glavni izvajalec ali podizvajalec sodelovala pri projektih, v katerem bi bili izvedeni "vsaj dve sidrani pilotni podporni ali oporni konstrukciji, pri katerih so bila uporabljena prednapeta trajna geotehnična sidra". Predložila sta vsak po eno referenco, namesto dve. Zato so ju na Darsu izločili.

Ali se bosta na odločitev pritožila na Državno revizijsko komisijo, še ni znano. Zagotovo pa ne bosta mirno sprejeta te odločitve. Ne samo zaradi visoke vrednosti javnega naročila, s katero se uvršča med največje infrastrukturne projekte v državi. Ampak tudi zato, ker je ta posel vstopnica do drugih na tretji razvojni osi.

Na odseku med Velenjem in Podgoro, za katerega se bodo potegovala slovenska in avstrijska gradbena podjetja, so sicer trije predori, sedem viaduktov ter enajst podvozov in podhodov.

Preberite še:
Na Darsovem razpisu za 10.000 evrov premagali konkurenta, zdaj dobili 8-milijonski aneks

Na zadnjem razpisu Turkov ni bilo

Že konec lanskega leta je Dars izbral šest ponudnikov, ki se bodo potegovali za izgradnjo najsevernejšega odseka tretje razvojni osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Gre za sklop G, torej za del trase pri naselju Podgorje.

Trasa tretje razvojne osi po odsekih.
Trasa tretje razvojne osi po odsekih.
necenzurirano.si

Sposobnost za sodelovanje v drugi fazi postopka javnega naročila so priznali šestim ponudnikom. To so:

- konzorcij Kolektor CPG in CGP,

- konzorcij Cestnega podjetja Ptuj in sarajevske družbe Euro-Asfalt,

- konzorcij Pomgrada in Gorenjske gradbene družbe,

- konzorcij podjetij VOC Celje, Hering in GIC Gradnje,

- hrvaško gradbeno podjetje Krk in

- avstrijski Strabag.

Druge faze postopka javnega naročila na Darsu še niso objavili. Verjetno tudi zato, ker je Dars pridobil le delno gradbeno dovoljenje.

Preberite še:
Alenka Bratušek ima problem: cene njenih projektov gredo v nebo

Kdaj bo končana tretja os?

Kot je znano, na Koroškem na novo hitro cesto čakajo že dve desetletji. Po najnovejši časovnici, ki jo je lani spomladi predstavila ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, bi lahko del tretje razvojne osi zgradili do junija 2028. Toda dela tečejo počasi, na nekaterih odsekih se je zapletlo s pridobivanjem gradbenih dovoljenj in njihovo pravnomočnostjo.

Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo
Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo
Sašo Švigelj

Odsek Velenje – Slovenj Gradec je razdeljen na osem sklopov, označenih s črkami od A do H. Na nekaterih sklopih (D, Gaberke in Jenina) so dela že končana. 

Medtem so se dela začela na sklopih B in H. Prvi zajema gradnjo viadukta Škalsko jezero in spremembo trase regionalne ceste Velenje-Škale v dolžini dobrih 940 metrov. Drugi pa vključuje gradnjo viadutka Konovo, dva mostova prek Pake in spremembo trase navezovalne ceste v dolžini skoraj dveh kilometrov. Gre za sklop, ki ga za 55 milijonov evrov gradi Strabag. Na razpisu je premagal konzorcija Pomgrad-GGD-VOC Celje in podjetij Kolektor CPG, Kolektor Koling, CGP in T-2.