Na Darsovem razpisu za 10.000 evrov premagali konkurenta, zdaj dobili 8-milijonski aneks

Dve leti je trajalo dogovarjanje Darsa s konzorcijem gradbincev o tem, ali bo ta za gradnjo slovenjgraškega odsega tretje razvojne osi prejel več denarja. Kdo je imel ključno vlogo pri tem, da je Dars na koncu aneksu prižgal zeleno luč?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
torek, 4. 6. 2024, 13:00


901080_1699447518-dsc9112-01-16994474
/
Sašo Radej

Gradnja tretje razvojne osi, največjega projekta državne Družbe za avtoceste (Dars), se bo podražila za najmanj osem milijonov evrov.

Toliko je namreč skupaj z davkom na dodano vrednost (DDV) vreden aneks, ki ga je uprava Darsa sredi maja pri enem od osmih sklopov del na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem odobrila konzorciju štirih domačih gradbincev na čelu s Pomgradom. To pomeni, da bo gradnja sklopa na območju Jenine, označenega s črko F, skupaj stala dobrih 53 milijonov evrov.

Kot je razvidno iz dokumentacije, je razlog za podpis aneksa sprememba valorizacijske klavzule. Ta izvajalcu del omogoča, da del bremena podražitev med gradnjo prevzame tudi naročnik, torej Dars. Toda dogajanje okrog sklenitve aneksa zastavlja tudi vprašanje, ali so v Pomgradu že pred tremi leti, ko so dobili posel na Koroškem, vedeli, da bo njegova končna cena precej višja. Sploh zato, ker so na razpisu zmagali s ponudbo, le za 10 tisoč evrov ugodnejšo od konkurenta.

Trasa slovenjgraškega dela tretje razvojne osi.
Trasa slovenjgraškega dela tretje razvojne osi.
necenzurirano.si

Preberite še:
Alenka Bratušek ima problem: cene njenih projektov gredo v nebo

Družina Polanič in Krč premagala Petriča in Južno

Na Darsu, ki ga vodi David Skornšek, so primernega izvajalca za gradnjo slovenjgraškega odsega tretje razvojne osi "Jenina" iskali več kot leto dni. Postopek so izpeljali v dveh fazah, med tem pa so zanimivo "odpadali" konzorciji, v katerih so bili tuji gradbinci.

Že leta 2020 so se lotili izbora ponudnikov, ki bi bili sposobni izvesti projekt. Prejeli so šest prijav, tudi vseh največjih slovenskih gradbenih podjetij. Pri tem sposobnosti za sodelovanje v drugi fazi niso priznali dvema konzorcijema. V prvem, ki ga je vodilo podjetje Makro 5 Gradnje, sta bila španska Lantania in KPL, ki je v bosanski lasti. V drugem, kjer je bilo glavno Cestno podjetje Ptuj, pa je sodelovalo podjetje Euro Asfalt iz Sarajeva.

Tako so med prejšnjo vlado avgusta 2021 zasadili lopato za gradnjo tretje razvojne osi. Na fotografiji z leve proti desni: takratni minister za delo Janez Cigler Kralj, zdaj že bivši predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in župan Slovenj Gradca Tilen Klugler. Vsem je skupno tudi to, da so člani stranke NSi.
Tako so med prejšnjo vlado avgusta 2021 zasadili lopato za gradnjo tretje razvojne osi. Na fotografiji z leve proti desni: takratni minister za delo Janez Cigler Kralj, zdaj že bivši predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, tedanji minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec in župan Slovenj Gradca Tilen Klugler. Vsem je skupno tudi to, da so člani stranke NSi.
Bobo

Nato so na Darsu izbrane štiri konzorcije povabili k oddaji ponudbe. Hkrati so jih vnaprej obvestili, da imajo na voljo največ 37,4 milijona evrov sredstev (brez DDV). Odzvali so se trije konzorciji:

- Pomgrad, ki je v lasti družine Polanič, Garnol Jurija Krča, Gorenjska gradbena družba in VOC Celje: 37,389 milijona evrov.
- Kolektor CPG, Kolektor Koling (oba obvladuje Stojan Petrič) in CGP Darija Južne: 37,399 milijona evrov.
- hrvaški GP Krk in Trgograd: 40,999 milijona evrov.

Avstrijski Strabag medtem ni oddal ponudbe. Samodejno so na Darsu izločili tudi Hrvate, ki so oddali previsoko ponudbo. Na Darsu so tako izbirali med ponudbama Pomgrada in Kolektorja. Ker je bila edino merilo cena, je zmagal Pomgrad, ki je bil za 10.000 evrov cenejši. Z njim so julija 2021 tudi podpisali pogodbo.

/
/
necenzurirano.si

Preberite še:
Nekoč smo imeli tajkune. Zdaj okrog javnih milijard nastaja oligarhija.

Naenkrat določbe v pogodbi niso več pravične

Gradbena dela bi morala biti opravljena v 24 mesecih od uvedbe v delo oziroma najpozneje do konca lanskega leta. Toda že v začetku marca 2022, dober mesec dni pred parlamentarnimi volitvami, je Pomgrad obvestil Dars o "nastanku izrednih okoliščin, ki vplivajo na izvajanje pogodbenih del". V njem je izpostavil pomanjkanje surovin in materialov na trgu in dodatne dvige cen.

Ključno vlogo pri odobritvi aneksa je imel generalni direktor DRI Jurij Kač.
Ključno vlogo pri odobritvi aneksa je imel generalni direktor DRI Jurij Kač.
DRI

V začetku junija tistega leta je na Dars že prišel "poziv za pravično prilagoditev pogodbene cene nastalim izrednim okoliščinam". Takratno vodstvo državnega podjetja je zahtevalo dodatne izračune, iz katerih bo razvidno, v kolikšni meri je izvajalec upošteval operativna tveganja projekta, dvig cen (vpliv inflacije) in predvideni dobiček na projektu. Sledilo je skoraj leto dni trajajoče dopisovanje. Aprila letos je bil sklenjen še aneks, s katerim so rok za izvedbo gradbenih del podaljšali do 17. junija letos.

V istem mesecu je inženirsko podjetje DRI, ki ga vodi Jurij Kač, na Dars poslal predlog za "pravično prilagoditev pogodbe zaradi nastalih izrednih okoliščin in povračilo razlik v ceni iz naslova podaljšanja roka". Z osnovno pogodbo je bilo dogovorjeno, da bo Dars priznal valorizacijo cen za največ 50 odstotkov povišanja indeksa razlik v cenah za gradnjo avtocest, ki ga izračunava Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Ta določba je po mnenju DRI nepravična, saj ne omogoča pokrivanja stroškov projekta.

S tem predlogom so se strinjali na Darsu in konzorciju pod vodstvom Pomgrada priznali dodatnih 6,5 milijona evrov (brez DDV). Skupna pogodbena vrednost del se je s tem zvišala že na skoraj 44 milijona evrov (brez DDV) oziroma 53,5 milijona evrov (z DDV).