Rekordni dobički bolnišnic, ki so bile zaprte med korona krizo

Slovenske bolnišnice so po letih visokih izgub korona krizo izkoristile za kovanje rekordnih dobičkov. In to kljub temu, da so bile več mesecev zaprte za nenujne zdravstvene storitve, ob tem pa so množično prelagale preglede in operacije.

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
četrtek, 4. 3. 2021, 05:55


Necenzurirano prenos
Janez Poklukar je bil prej direktor UKC Ljubljana, ki je dobil največ denarja za zdravljenje covid bolnikov. Zdaj se bo kot minister z bolnišnicami in ZZZS pogajal o znižanju teh stroškov.
STA

Prvi podatki o njihovem poslovanju v lanskem letu, ki smo jih pridobili v uredništvu, razkrivajo, da so UKC Ljubljana, UKC Maribor, Splošna bolnišnica Celje in 24 drugih bolnišnic v letu največje zdravstvene katastrofe skupaj ustvarile kar 300 milijonov evrov dodatnih prihodkov. To je 19 odstotkov več kot v letu 2019. Ob tem so skupaj dosegle skoraj 50 milijonov evrov plusa. Manjšo izgubo so ustvarili le UKC Ljubljana in pet manjših bolnišnic, ki niso sprejemale covid bolnikov.

Rekordne rezultate jim je omogočil dodatni denar, ki so ga bolnišnice pridobile na tri načine: 

-       največ denarja jim je prineslo zdravljenje covid bolnikov v času drugega vala. Od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so za 9.056 bolnikov prejele enormnih 128,5 milijona evrov. Kot smo razkrili, so na podlagi sklepa vlade same določile, koliko bodo zaračunavale zdravstveni blagajni, ne glede na to, koliko časa so covid bolniki preživeli v bolnišnicah. Ponekod so celo goljufali pri obračunu teh stroškov.

-       iz državnega proračuna so prejele tudi 80 odstotkov vrednosti neopravljenega programa v času epidemije, ko so bile dovoljene samo nujne zdravstvene storitve. Koliko je tega denarja, ni povsem jasno. Samo do oktobra pa je odpadlo 24 odstotkov storitev v zobozdravstvu, 13 odstotkov v specialističnih ambulantah in deset odstotkov v akutni bolnišnični obravnavi.

-       velika večina, 200 milijonov evrov, se je neposredno prelila v višje plače in covid dodatke zdravnikov, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja. Prejemki zaposlenih so se v nekaterih slovenskih bolnišnicah v času epidemije več kot podvojili. Izplačevanje dodatkov so sicer spremljali očitki o netransparentnosti in vprašanja, kdo je sploh upravičen do njih in kdo ne. 

Ponekod, na primer v Splošni bolnišnici Dr. Franca Derganca Nova Gorica, so lani po naših informacijah prejeli tudi sredstva iz proračuna za pokrivanje preteklih izgub. Ne glede na to je več kot jasno, da je covid kriza drastično izboljšala finančno sliko bolnišnic, ki je bila še v prvem četrtletju katastrofalna. Izgube so bile takrat več deset milijonske. Pozneje, v času, ko so bile polne covid bolnikov in zaprte za vse ostale, pa so bolnišnice ne samo v celoti pokrile izgube, ampak si celo nabrale dodatne finančne rezerve.

Slovenske bolnišnice so minulo leto končale rekordno. Tudi po zaslugi Združenja zdravstvenih zavodov pod vodstvom Marjana Pintarja.
Slovenske bolnišnice so minulo leto končale rekordno. Tudi po zaslugi Združenja zdravstvenih zavodov pod vodstvom Marjana Pintarja.
STA

"Dejstvo je, da je slovensko zdravstvo neučinkovito. Krizne razmere so običajno najbolj primerne za spremembe. Ker je zdaj denarja dovolj, se reševanje te pereče problematike odmika v prihodnost. Če bodo utišali še kritike zaradi dolgih čakalnih vrst, bo letošnje leto za aktualnega ministra za zdravje zelo mirno," je lansko poslovanje bolnišnic komentiral Samo Fakin, nekdanji direktor ZZZS in zdravstveni minister.

Preberite še:
Kako bolnišnice kujejo dobičke na covid bolnikih

Bolnišnice nagrajene, ker so opuščale nenujne programe

Kot smo pred časom razkrili, so bolnišnice lani v času epidemije dobile 128 milijonov evrov oziroma desetino vseh sredstev, ki jih sicer dobijo za opravljanje vseh zdravstvenih storitev. Zdravstvena blagajna je tako za zdravljenje ene obolele osebe s covid-19 v povprečju plačala kar 14.187 evrov. V ZZZS so opozarjali, da niso imele nobene vloge pri določanju cen zdravljenja bolnikov s covid-19. Bolnišnice so torej same določile, koliko bodo zaračunavale zavodu. Vlada jim je za vsakega bolnika s covid-19 omogočila visoke zaslužke, ne glede na to, koliko časa so ti preživeli v bolnišnicah. 

Po besedah sogovornikov rezultati bolnišnic dokazujejo, da je bil pristop vlade Janeza Janše napačen. Namesto, da bi jim pomagala z likvidnostnimi injekcijami, po koncu leta analizirala stroške s covid bolniki in pokrivala morebitne izgube, se je vlada odločila za drugačno pot. Bolnišnice je napolnila z denarjem, kot smo razkrili, tudi neupravičeno, četudi so v času epidemije opravljale le storitve s stopnjo nujnosti "nujno" in "zelo hitro" ter storitve onkološke dejavnosti. "Nekdanji minister za zdravstvo Tomaž Gantar je podlegel pritisku združenja zdravstvenih zavodov," je komentiral eden od sogovornikov, ki je želel ostati neimenovan.

/
/
necenzurirano.si

Najbolj sporna so preplačila za zdravljenje covid bolnikov, ki jih bolnišnicam ne bo potrebno vračati v zdravstveno blagajno. Danes bo sestanek med direktorjem Združenja zdravstvenih zavodov Marjanom Pintarjem, odhajajočim direktorjem ZZZS Marjanom Sušljem in novim ministrom za zdravje Janezom Poklukarjem, na katerem se bodo dogovorili o novih, nižjih stroških. Poklukar je do prevzema funkcije vodil UKC Ljubljana, ki je od ZZZS prejel največ denarja za zdravljenje covid bolnikov. 

ZZZS je imel ravno zaradi tega v lanskem letu visok minus. Kljub temu, da so bili prihodki višji za skoraj pet odstotkov, je javna zdravstvena blagajna po prvih ocenah končala leto s 87 milijoni evrov primanjkljaja. Toda zaradi tega trenutno nikogar ne boli glava. V vladi očitno računajo, da bodo v Bruslju pri seštevanju državnega minusa iz vseh državnih blagajn zaradi epidemije gledali stran.  

/
/
necenzurirano.si

Preberite še:
Zakaj je bilo v Celju največ "katastrofalnih zapletov" s covid bolniki

Od izgub do visokih dobičkov

O tem, kako so se bolnišnice s pomočjo korona krize rešile iz izgub, pričajo primeri treh največjih zdravstvenih ustanov v državi.

1) UKC Ljubljana

V prvih devetih mesecih lani je UKC Ljubljana ustvaril 12 milijonov evrov minusa. Dodatne stroške so imeli tudi zaradi obnov prostorov, v katere so namestili covid bolnike. Imeli so tudi dodatne stroške zaradi nabave zaščitne opreme. Sledil je preobrat. Vlada je 22. oktobra na predlog ministrstva za zdravje in pobudo Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije določila nove, višje cene akutne bolnišnične obravnave bolnikov s covid-19. To je samo UKC Ljubljana prineslo skoraj 30 milijonov evrov. Ob koncu leta je imel UKC Ljubljana tako le še 1,8 milijona evrov izgube.

Skupaj je UKC Ljubljana lani ustvaril več kot sto milijonov evrov dodatnih prihodkov. Pri tem so se stroški blaga, materiala in storitev, v kar je všteto zdravljenje covid in drugih bolnikov, povečali za 11 milijonov evrov ali osem odstotkov. Precej bolj, s slabih 284 na 354 milijonov evrov, so se zvišali stroški dela, torej plače, covid dodatki in druga nadomestila.

2) Splošna bolnišnica Celje 

Kot smo razkrili, je Splošni bolnišnici Celje zaradi bremen iz preteklosti sredi lanskega leta po naših informacijah grozilo celo, da jim bo zmanjkalo denarja za izplačilo plač in plačilo računov dobaviteljev. A finančne težave je rešil drugi val epidemije. Na koncu so imeli celo 1,9 milijona evrov dobička.

3) UKC Maribor 

V drugi največji bolnišnici v državi, kjer so prejšnji teden potrdili prvi primer južnoafriškega seva virusa, so lani dosegli najboljši rezultat v svoji zgodovini. Prihodke so zvišali za 20 odstotkov, z 234 na 282 milijonov evrov, masa plač je bila višja za 30 milijonov evrov, ob tem pa so ustvarili kar 6,9 milijona evrov dobička. Še v prvem četrtletju lani so imeli sicer za 4,2 milijona evrov izgube.

V bolnišnicah so pred tem dolgo opozarjali, da bi zaradi višjih stroškov dela morale imeti tudi višje prihodke, a jim ZZZS ni priznal višjih cen zdravstvenih storitev. Leta 2017 se je začel projekt sanacije javnih zdravstvenih zavodov, ki bi moral odpraviti zaostale dolgove. Država je za to v treh letih porabila 136 milijonov evrov, a 13 od 15 bolnišnic ni doseglo ciljev.

Preberite še:
Janševi menjajo svoje, da izvolijo pravega v bolnico Urške Bačovnik