Narobe svet: bolnišnice v minusu, javna zdravstvena blagajna pa z rekordnim dobičkom

V slovenskem zdravstvu je v teh dneh dokončno "počilo" na relaciji med Zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki letno upravlja z več kot petimi milijardami evrov denarja iz javne zdravstvene blagajne, in največjimi domačimi bolnišnicami.

Jabolko spora je delitev denarja iz javne blagajne:

- na eni strani so javne bolnišnice, ki se kopljejo v izgubah. Samo UKC Ljubljana in UKC Maribor, ki jima ZZZS plačuje izvedbo pregledov, operacij, posegov in zdravstvenih storitev, sta tako v prvih devetih mesecih leta 2024 skupaj pridelali dobrih 45 milijonov evrov minusa. 

- na drugi strani je ZZZS, ki tolče rekordne dobičke. Javna blagajna, ki jo državljani polnijo s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, je leto 2024 končala z neverjetnih 79 milijonov evrov presežka prihodkov na odhodki.

Tej ureditvi, po kateri ZZZS postaja največji profitni center v domačem zdravstvu, so se zdaj uprli v vodstvih največjih bolnišnic. 

V uredništvu necenzurirano.si smo tako na vpogled dobili dopis, ki so ga na ZZZS in ministrstvu za zdravje konec januarja prejeli od UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi. Ta je v celoti zavrnila obračun storitev za leto 2024, ki ga je prejela od ZZZS. V UKC Ljubljana zavodu očitajo, da jim je naknadno spremenil izračun plačevanja storitev, zaradi česar bodo ostali brez vsaj petih milijonov evrov dodatnih sredstev.  

Prav tako jim ZZZS, ki ga bo z marcem vodil Robert Ljoljo, ne želi plačati dodatnega opravljenega dela. Lani je tako UKC Ljubljana izvedel za šest milijonov evrov ambulantnih storitev več od dogovora z ZZZS, ki tega presežka ne želi pokriti. Podobne težave imajo tudi v UKC Maribor in na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Preberite še:
Slovensko zdravstvo: javna dobrina ali vir dobička?

Če delajo več, za to ne prejmejo plačila

Kot je znano, se ZZZS s predstavniki javnih zavodov in nekaterih drugih zdravstvenih organizacij vsako leto sproti dogovori o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ugotovijo, kakšne so kadrovske in prostorske zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje, in kar je ključno, določijo obseg sredstev.

Nekatere zdravstvene storitve, ki so življenjskega pomena oziroma so (pre)dolge čakalne dobe, so plačane neomejeno oziroma glede na realizacijo. Pri drugih pa je postavljena zgornja meja, do katere ZZZS še krije program. Če ga preseže, pa javni zavod ali koncesionar ne prejme plačila in mora sam pokriti stroške. 

Prav to se zdaj dogaja zdaj v UKC Ljubljana, ki ga vodi Marko Jug. V dopisu so ZZZS opozorili, da jim je po izvedenih nadzorih neupravičeno zmanjšal že dodeljena finančna sredstva in spremenil izračun plačevanja storitev. 

Ta se obračunava s tako imenovanimi utežmi, ki določajo tudi zahtevnost obravnav. Primer: leta 2023 je vrednost povprečne uteži za UKC Ljubljana znašala 1,86, leta 2024 pa 1,91. To pomeni, da so v največji bolnišnici v državi lani opravili več obravnav, ki so bile v povprečju zahtevnejše kot leto dni pred tem. 

Ocena preseganja pogodbeno dogovorjenega programa v UKC Ljubljana

Preberite še:
Zaslužki v zdravstvu: po starem tiru se bo vozila raja, po novem pa tisti, ki bodo segli v žep

Zakaj bodo v UKC Ljubljana kaznovani, ker so delali več?

Toda pozor: v UKC Ljubljana bodo za leto 2024 od ZZZS prejeli manj denarja kot za leto 2023. Zakaj, če so delali več tako po številu kot zahtevnosti obravnav? Ker bi morala po dogovoru z ZZZS izpred enega leta vrednosti povprečne uteži znašati 1,95, torej 0,04 več. Ker je v UKC Ljubljana niso dosegli, bodo za to kaznovani. 

Obenem jim ZZZS ne priznava plačila realiziranega, a preseženega programa v vrednosti več kot šest milijonov evrov. Pod črto: v UKC Ljubljana na nekaterih programih delajo več, kot bi smeli, zato denarja za to ne dobijo. Na drugih programih pa zaradi različnih, tudi izrednih okoliščin ne opravijo tega, kar bi lahko. Tako spet prejmejo manj sredstev od predvidenega. 

Že lani so v UKC predlagali, da bi lahko preseženi program pokrili iz sredstev, kjer niso uspeli doseči programa, a pri tem niso bili uspešni. Zavodu že nekaj časa očitajo, da pri obračunih ne upošteva letne medicinske inflacije, ki znaša osem odstotkov. Zanje je dodatna težava še dejstvo, da v specialistični ambulantni dejavnosti obravnavajo najtežje bolnike iz vse Slovenije, zato si za razliko od zasebnih zdravstvenih zavodov ne morejo privoščiti, da bi paciente po izpolnitvi načrta ZZZS zavračali. 

Kaj pravijo v UKC Maribor in na Onkološkem inštitutu

Tudi v UKC Maribor, kjer so v prvih enajstih mesecih lani zabeležili 14 milijonov evrov presežka odhodkov nad odhodki, so nam povedali, da so presegli načrte ZZZS, najbolj izrazito na naslednjih področjih:

- primeri dolgotrajne dnevne obravnave na psihiatriji (neplačan del realizacije znaša kar 57,5 odstotka),

- okulistika: (31,9 odstotka),

- ORL (20,1 odstotka),

- pnevmologija (30,8 odstotka),

- tireologija (bolezni ščitnice; 30,7 odstotka). 

"Skupni znesek celotne neplačane realizacije za lansko leto znaša 953 tisoč evrov," so povedali v UKC Maribor, ki ga vodi Vojko Flis. Dodali so, da na ministrstvu za zdravje potekajo tudi pogovori glede "financiranja terciarja II". Vanj so vključeni tudi nadpovprečno zahtevni bolniki, za te programe pa jim ZZZS tudi v letu 2023 ni povrnil za šest milijonov evrov stroškov. 

Na Onkološkem inštitutu so pa so nam pojasnili, da je večina njihovih programov plačana po realizaciji. Izjema so cito-patohistološke preiskave, torej odkrivanja bolezni na podlagi odvzetega tkiva. Tam jim ZZZS ne plačuje dela nad dogovorjeno mejo, zato si že več let prizadevajo urediti plačilo po realizaciji. Kolikšen izpad prihodkov so imeli lani zaradi tega, niso razkrili. 

Tudi javne bolnišnice so začele ukinjati "izgubaške" storitve 

Do nepravičnega plačevanja zdravstvenih storitev, ki gre v škodo bolnikov, in "skrajno škodljivega vpliva ZZZS na delovanje našega zdravstvenega sistema" je bil v petek kritičen tudi Alojz Ihan, vodja Katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti. 

V zapisu za časopis Delo opozoril na "plačevanje zdravstvenih storitev s slabo razdelanim in še slabše ažuriranim sistemom skupin primerljivih primerov (SPP)". Ta se po njegovih besedah slabo prilagaja dinamičnemu razvoju medicinskih storitev, zato posamezne vrste storitev lahko ostajajo dolgotrajno, leta in celo desetletja, podplačane ali preplačane, ne da bi uradniki na ZZZS to "opazili".

Zato "finančno odgovorni" direktorji bolnišnic, tako Ihan, usmerjajo svoje oddelke v izvajanje preplačanih zdravstvenih storitev, ukinjajo pa izvajanje "izgubaških" storitev. To se ne dogaja le v zasebnih, ampak po novem tudi v javnih ustanovah. Izjemi sta oba klinična centra, kjer morajo na koncu "pobrati" vse bolnike, za katere drugi niso zainteresirani. "Vse večje izgube obeh kliničnih centrov so dober monitor tega patološkega dogajanja v slovenskem zdravstvenem sistemu," še ugotavlja Ihan. 

ZZZS odgovarja: Obračun je skladen z vladno uredbo

"ZZZS je UKC Ljubljana končni letni obračun plačal, saj gre za nesporni del plačila. Ob tem poudarjamo, da je ZZZS končni letni obračun v celoti izvedel v skladu z vladno Uredbo o programih storitev  obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2024 (v nadaljevanju Uredba), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije," so nam po objavi članka sporočili iz ZZZS.

"Iz ugovora UKC izhaja, da se UKC Ljubljana v bistvu ne strinja z določbami vladne Uredbe. V zvezi s tem želimo poudariti, da so bili z vladno Uredbo posebej določeni izbrani prioritetni (prospektivni) programi, ki jih ZZZS plačuje po dejanski realizaciji, brez količinskih omejitev. Gre za programe s predolgimi čakalnimi dobami ali so življenjskega pomena," so pojasnili na ZZZS.

Opozorili so še, da v UKC pri več programih, za katere velja plačilo po dejanski realizaciji, dogovorjenih ciljev ni presegel navkljub predolgim čakalnim dobam. Iz dopisa UKC Ljubljana ni razvidno, katere prioritetne programe na nacionalni ravni sploh predlaga, da bo zagotovljena dostojna dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev, to je v okviru dopustnih čakalnih dob."

"Iz dopisa UKC je razvidno, da se ne želi ukvarjati z dostopnostjo pacientov, ampak se osredotoča na lastno finančno poslovanje. UKC žal ne predlaga nobenega sistemskega predloga, ki bi zagotovil večjo dostopnost do zdravstvenih storitev,« še menijo na ZZZS.