Kaj sta Krek in Zorčič skuhala proti opoziciji

Vladna koalicija je v boju proti opoziciji našla novega zaveznika – Milana Kreka, direktorja Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
sobota, 23. 1. 2021, 05:55


20200508-01003789
Če bo Janševa vlada preživela glasovanje o konstruktivni nezaupnici, bo imel največ zaslug za to Igor Zorčič.
STA

Izbruh okužb s koronavirusom v državnem zboru bo očitno za nedoločen čas pod vprašaj postavil tudi odločanje o konstruktivni nezaupnici proti vladi Janeza Janše. O njej morajo poslanci glasovati tajno, kar ni mogoče, če jih v državnem zboru ni. Glede na to, da je epidemiološka slika še vedno slaba in da je verjetnost za nove okužbe med poslanci velika, bi bilo to težavo mogoče rešiti s spremembo poslovnika, ki bi okuženim poslancem omogočil tajno glasovanje na daljavo na njihovih domovih. V tem primeru bi poslancem glasove prinesle in jih od njih prevzele posebne mobilne ekipe državnega zbora.

Tej možnosti ni pretirano naklonjen predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Pri tem se sklicuje na mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki ga je pridobilo vodstvo državnega zbora. Kaj pravi to mnenje? Kot je za medije pojasnil Zorčič, bi morali biti člani mobilnih volilnih ekip, ki bi bili v stiku z okuženim poslancem, v skafandrih, po opravljenem glasovanju pa bi morali še v desetdnevno karanteno.

Toda mnenje NIJZ, na katerega se sklicuje Zorčič, kot uradni dokument v resnici ne obstaja. Po naših zanesljivih informacijah namreč epidemiologi NIJZ v zadnjih dneh niso razpravljali o možnostih za varni način izpeljave tajnega glasovanja na domovih poslancev. O tem državnemu zboru niso dali nobenih priporočil. Prav tako jih nihče iz državnega zbora zanj ni zaprosil.

Preberite še:
Kako Igor Zorčič pokopava KUL #analiza

"Zakaj bi ljudje v skafandrih morali v karanteno?"

O čem je govoril Zorčič? Ko smo za mnenje, o katerem je javno govoril, zaprosili državni zbor, so nam tam pojasnili, da je šlo za ustno mnenje direktorja NIJZ Milana Kreka. Dal ga je na četrtkovem sestanku z vodstvom državnega zbora, na katerem so govorili o možnosti izvedbe tajnega glasovanja. Na tem sestanku so bili ob Zorčiču in Kreku še generalna sekretarka državnega zbora Uršula Zore Tavčar, njena namestnika in dve uslužbenki Zorčičevega kabineta. Kot že omenjeno, jim je Krek pojasnil, da bi morali biti člani mobilnih volilnih ekip v skafandrih, po opravljenem glasovanju pa bi morali v karanteno. To bi izvedbo glasovanja močno otežilo, sploh v primeru večjega števila okužb med poslanci. 

Ustno mnenje Milana Kreka je voda na mlin koalicije Janeza Janše.
Ustno mnenje Milana Kreka je voda na mlin koalicije Janeza Janše.
STA

Šlo je torej za osebno mnenje Milana Kreka, ne epidemiologov NIJZ. Težava je, da je to mnenje v nasprotju s stroko, kar nam je včeraj v neformalnih razgovorih potrdilo več epidemiologov.

"Zakaj bi ljudje v skafandrih po tem, ko bi predali glasovnico poslancu, morali še v karanteno? Kakšna neumnost je to? Zdravstveni delavci delajo v zaščitnih oblekah z okuženimi bolniki. Ob stikih z njimi ne hodijo v karanteno. Prav temu je namenjena zaščitna obleka," nam je včeraj dejal epidemiolog, ki ni želel ostati imenovan. Drug sogovornik, ki prav tako prihaja iz epidemioloških vrst, pa je ocenil, da bi se lahko hitro našle možnosti za varno glasovanje poslancev na domovih. "Tja bi uslužbenci državnega zbora morali priti in oditi vsak v lastnem vozilu. Glasovnico bi morali izročiti in prevzeti po posebnem protokolu, ki bi ga določili pred tem," je pojasnil. 

Preberite še:
Dr. Fafangel in kolegi, zakaj ste tiho?

Med epidemijo že imeli referendum 

Uradnih pojasnil NIJZ včeraj nismo dobili. Njihovi epidemiologi sicer v takšnih primerih ponavadi dajejo pisna mnenja. Tako je recimo bilo pred referendumom v občini Rogaška Slatina, na katerem so volivci podprli gradnjo razglednega stolpa. Na vrhuncu epidemije sredi decembra se ga je udeležilo skoraj štiri tisoč ljudi. Glasove so oddali na petnajstih voliščih, ki so se nahajala v zaprtih prostorih šol ali drugih objektih v občini. Takrat so na NIJZ izvedbo referenduma odsvetovali "zaradi izjemno slabe epidemiološke slike", a ga je občina vseeno izpeljala. 

NIJZ je občini Rogaška Slatina odsvetoval referendum, a ga je ta kljub temu izpeljala.
NIJZ je občini Rogaška Slatina odsvetoval referendum, a ga je ta kljub temu izpeljala.
necenzurirano.si

V Mestni občini Velenje in občini Starše so sredi oktobra, ob samem začetku razmaha epidemije v drugem valu, izpeljali volitve za nadomestnega župana. S tajnim glasovanjem poslancev, pri katerem bi sodelovali le okuženi poslanci in peščica uslužbencev, pa so očitno težave. Kot je pred dnevi opozoril ustavni pravnik Saša Zagorc, to sistemsko krni demokracijo. "Državni zbor ni izpolnil obveznosti do poslanca. Postopki, ki so predvideni za primer političnih kriz, ne omogočajo poslancem pristne oblike izražanja demokratične volje," je poudaril Zagorc. S tajnim glasovanjem poslanci ne odločajo le o nezaupnicah, ampak tudi o imenovanjih ustavnih sodnikov, guvernerja Banke Slovenije, viceguvernerjev ... 

Zakaj torej Zorčič in Krek za posvet o tajnem glasovanju, v štirih dneh po novici, da sta se okužila poslanec SD Matjaž Han in sekretar njihove poslanske skupine, nista poklicala epidemiologov? Sploh glede na dejstvo, da je Zorčič vnaprej odmislil tajno elektronsko glasovanje, saj "taka rešitev odpira vrsto varnostnih in pravnih vprašanj"?

Preberite še:
Koliko stane podpora Jelinčičeve SNS? Tri milijone evrov. 

Vlaganje nezaupnice kot koronska loterija

V sedanjih političnih razmerjih je jasno, da bi šli dolgi časovni postopki pri spreminjanju poslovnika na roko vladajoči koaliciji. Logika je enostavna. Opozicijske stranke za uspeh nezaupnice potrebujejo glasove najmanj 46 poslancev. Vsaka odsotnost zaradi okužbe v njihovih vrstah lahko te načrte podre - precej bolj kot koaliciji, ki za obrambo vlade v parlamentu ne potrebuje vseh svojih poslancev. Ob trenutnem poslovniku je vlaganje nezaupnice v resnici loterija. Opozicija mora zanjo najti trenutek, ko bodo vsi poslanci zdravi. To pa je v sedanjih epidemioloških razmerah vedno težja naloga, kar je voda na mlin vladi.

Opozicija mora zdaj za uspeh nezaupnice najti pravi trenutek, ko bodo vsi poslanci zdravi.
Opozicija mora zdaj za uspeh nezaupnice najti pravi trenutek, ko bodo vsi poslanci zdravi.
STA

Medtem ko pravniki opozarjajo, da je imel državni zbor na voljo za rešitev te težave deset mesecev, Zorčič krivdo vali na predhodnike. Pred dnevi je dejal, da tega vprašanja državni zbor v tridesetih letih ni uspel rešiti. Verjetno tudi zato, ker bi uvedba glasovanja na daljavo odprla še vprašanje elektronskih volitev, ki se jih nekatere stranke bojijo.

Še ne tako daleč nazaj so v SDS zanje odkrito navijali, v zadnjih letih pa je njihovo navdušenje utihnilo. Leta 2007 je takratni minister za javno upravo Gregor Virant pripravil predlog zakonodaje, ki bi začel uvajati e-volitve. Sredi leta 2011 so bile e-volitve ena od obljub v volilnem programu SDS. Zadnjemu poizkusu odločanja z e-glasovnicami smo bili v Sloveniji priča konec novembra, ko je ustavno sodišče zadržalo izvedbo referenduma v krajevni skupnosti Rogoza v občini Hoče-Slivnica. Odločati bi morali o spremembi poštne številke, a je ustavno sodišče presodilo, da uporaba e-glasovnic ni v skladu z zakonodajo.