Si predstavljate, da bi vam država odvzela otroški dodatek, ker ste napačno parkirali avtomobil? Ali da bi vaš sin izgubil štipendijo, ker je kršil javni red in mir? Kaj pa, če bi izgubili pokojnino, ker ste v naselju vozili s preveliko hitrostjo?
V normalni pravni državi bi bilo kaj takega seveda nemogoče, toda Slovenija gre v času vlade Janeza Janše v drugo smer. Poslanski skupini SDS in NSi sta namreč včeraj k predlogu sedmega proti korona paketa ukrepov (PKP7) pripravili dopolnilo, ki ljudi in podjetja zaradi prekrškov kaznuje z odvzemom eksistence. Po tem predlogu bi tisti, ki so jim državni organi izrekli globo zaradi kršitve omejitve gibanja in drugih vladnih odlokov, ostali še brez nadomestila za začasno čakanje na delo, delnega povračila plače zaradi krajšega delovnega časa ali mesečnega temeljnega dohodka. To velja tudi za nazaj.
Kaj bi to pomenilo v praksi? Če ste samostojni podjetnik, ki je moral med epidemijo zapreti dejavnost, inšpektorji pa so vas zalotili, ko ste na ulici jedli burek, bi s tem avtomatično izgubili pravico do mesečnega temeljnega dohodka, torej do preživetja. Če ste lastnik smučišča, ki je obratovalo kljub prepovedi, boste ob plačilu kazni ostali še brez državnega denarja za zaposlene, ki ste jih poslali na čakanje. Zaradi prekrška bi vas država poslala v stečaj.
Na isti dan, ko so poslanci SDS in NSi predlagali to drakonsko dopolnilo, ki je zelo verjetno v nasprotju s slovensko ustavo, so bili v SMC – tiho. Zakaj nas to ne sme več presenečati?
Preberite še:
30 let pozneje: zakaj Slovenija ni več država
Kje se zapleta Karlu Erjavcu
Do 15. januarja bo dokončno znano, ali lahko Koalicija ustavnega loka (KUL) oblikuje novo vladno večino. Za zdaj ji ne kaže dobro. Po tem, ko se je Karl Erjavec vrnil na čelo DeSUS in takoj zatem stranko odpeljal iz koalicije, se je njegov pohod na položaj predsednika vlade začasno zaustavil. Vložitve konstruktivne nezaupnice, ki jo je Erjavec napovedoval za te dni, letos ne bo. Matematika je jasna. Štiri stranke KUL imajo skupaj 39 poslancev, DeSUS pa v najboljšem primeru štiri. Do 46. glasu manjkajo še trije, ki jih želi Erjavec najti v SMC. In pri tem se očitno zapleta.
Tu je namreč na oder stopil Igor Zorčič, drugi človek SMC in predsednik državnega zbora. Erjavcu je dal že drugo košarico v dobrem tednu dni. Najprej je s povišanimi toni pomagal zatreti upor dela poslancev SMC, ki so se bili pripravljeni pogovarjati s KUL. Poudarjal je, da Erjavca kot mandatarja "ne podpirajo, ker je preveč neznank". Včeraj je bila prha za Erjavca še hladnejša. "Preden bi se odločali za pogovore s KUL, pričakujemo pogovore in začetek povezovanja predvsem med LMŠ, DeSUS in SAB," je dejal Zorčič.
Zakaj bi Zorčič pogovore z Erjavcem pogojeval z združevanjem treh drugih strank, ki bi projekt nove, Erjavčeve vlade zagotovo zavleklo še za več tednov, če ne mesecev? Ravno zato, da se ta odmakne še bolj v prihodnost oziroma da do tega sploh ne pride.
SMC se najbolje počuti na dveh stolih
Zorčič je politik, ki včasih daje vtis, da ne ve, kaj bi, a je v resnici zelo preračunljiv. Če je nekoč čivkal o "prijedorskih kreditih", je prestop SMC v Janševo vlado izkoristil za to, da postane predsednik državnega zbora. S tem si je nekoliko zacelil rane po porazu na volitvah za županski položaj v Brežicah, ki ga še vedno mika. Čeprav je Zorčič ponosen na svoje "rdeče" korenine, ga v političnem delovanju vodi goli pragmatizem. Za zdaj kaže, da kot predsednik državnega zbora za sabo ne bo pustil nobene politične dediščine. Kot pravnik je tiho ob Janševem "igranju igre mimo ustavnih pravil". Vsa Zorčičeva ravnanja je zato treba gledati skozi prizmo lastnih političnih koristi.
V SMC že nekaj mesecev igrajo dvojno, celo trojno igro. To je zdaj že jasno. Vsi v stranki vedo, da "je nekaj treba storiti". V javnomnenjskih anketah je že dve leti pribita na dno – brez ene realne ideje ali načrta, kako ta trend obrniti. Ves čas iz SMC zato prihajajo signali, da bi se lahko kaj zgodilo. Enkrat so nezadovoljni posamezni poslanci, drugič si želijo povezovanja z DeSUS, tretjič se govori o rušenju Počivalška, četrtič kakšen poslanec SMC celo glasuje proti kateremu od predlogov vlade. Kot recimo včeraj Gregor Perič, ki ni podprl prisilnega upokojevanja zaposlenih iz PKP7.
Vsak, še tako benigni, morda celo lažni signal se v KUL interpretira kot "to je zdaj to". Občasno jih spušča kar sam Zorčič, najraje daje lažno upanje prek kakšnega medijskega mogotca v težavah. Toda v resnici se nikoli ne zgodi nič. Vedno znova, ko Janša v koaliciji "trenira strogost", v SMC klonijo, občasno pa jim predsednik vlade milostno dovoli kakšno zmago. Zasedeli so se na dveh stolih: hkrati prisegajo zvestobo Janševi vladi in se občasno spogledujejo z opozicijo. Simbol te drže je nedavno glasovanje poslanke SMC Janje Sluga na seji odbora za kulturo o Slovenski tiskovni agenciji (STA), ko je podprla tako sklepe koalicije kot opozicije.
Jasno je, zakaj v SMC to počnejo. V Janševi vladi jim je v resnici lepo. Počivalšek ima proste roke v turizmu, SMC ima še tri ministrske položaje, poslanci pa vedo, da bodo še naprej dobivali poslanske plače, čeprav jih Janša vsake toliko časa disciplinira z grožnjo predčasnih volitvev. Obenem v SMC igrajo žrtev, s čimer si kupujejo odpustke pri opoziciji.
Preberite še:
Je Igor Zorčič rešitev za konec janšizma?
Dvomov ni več: Zorčič igra za Janšo
Položaj je absurden. Na eni strani Zorčič postavlja pogoje za začetek pogovorov s KUL in disciplinira poslance, ki gledajo proti levi. Javno daje košarice Erjavcu, s katerim se je še pred mesecem dni dogovarjal o skupnih potezah. Zalomilo se je, ker se Zorčiču (še) ni šlo iz vlade. Na drugi strani si opozicijske stranke v imenu dobrih odnosov s SMC ne upajo vložiti interpelacije proti ministrici za izobraževanje Simoni Kustec, čeprav je Slovenija edina država, v kateri so šole več kot dva meseca zaprte, nihče pa še vedno ne ve, kdaj in kako se bodo odpirale.
V tej igri večnega čakanja na Zorčiča in SMC kot celoto se seveda ve, kdo izgublja in kdo zmaguje. Projekt KUL po skoraj treh mesecih in dveh mandatarjih (prva izbira je bil Jože P. Damijan) še vedno ni prišel do 46. glasu. Nervoza med štirimi strankami opozicije zato raste. To najbolj ustreza SDS. Če Zorčič vsega tega ne počne le zato, da bi si mogoče sam zagotovil položaj mandatarja, o čemer smo na necenzurirano.si prvi ugibali že pred tremi meseci, potem igra za Janšo.
Prvak SDS je v zadnjih tednih počel vse za nevtralizacijo možne zamenjave oblasti. Njegovi ljudje so obdelovali posamezne poslance, tudi iz vrst DeSUS. Mediji SDS že nekaj dni preventivno z vsemi sredstvi napadajo Tomaža Vesela, predsednika računskega sodišča, zaradi osnutka revizije spornih poslov z zaščitno opremo, ki je zelo verjetno obremenilen za Počivalška. Govori se, da ima Janša tudi načrt B - z Zmagom Jelinčičem v vladi. Medtem ko je takoj iz vlade izrinil Tomaža Gantarja, na položaju pušča Jožeta Podgorška, ministra za kmetijstvo iz vrst DeSUS, ki sam tako ali tako ne želi odstopiti. Ofenziva je popolna. Opozicijske stranke ne dohajajo Janševe mašinerije. Delujejo okorno in počasno, kot da so bile vnaprej prepričane v lahko zmago.
Janša je ves čas vedel, da mora projekt KUL zavleči čim dlje v leto 2021, ko bi brez večine glasov razvodenel in odšel v pozabo - vsaj do novega kandidata za mandatarja, ki bi bil sprejemljiv za opozicijsko četverico. To mu za zdaj uspeva, za kar ima največ zaslug Igor Zorčič. In SMC bo ostajala tiho.
